Tiskane izdaje
Ljubljana – Štiri slovenske občine, Mestna občina Ljubljana, občine Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika, bodo stopile na pot zero waste, koncepta, ki se zavzema za vzpostavitev krožnega gospodarstva in ne vključuje odlaganja ali kakršnekoli termične obdelave odpadkov.
V Evropi je že 20 nacionalnih organizacij Zero waste in več kot 300 lokalnih skupnosti združenih v mrežo Zero waste Europe. Konec januarja so Ekologi brez meja s programom Zero waste Slovenija postali nacionalna organizacija za Slovenijo, ki si bo prizadevala, da se čim več lokalnih skupnosti vključi v omenjeno mrežo. Organizacija v sodelovanju z državnim svetom in Zero Waste Europe 9. septembra v državnem svetu pripravlja posvet z naslovom Prve slovenske občine na poti do zero waste, na katerem bodo predstavili koncept nič odpadkov in primere dobre prakse.
Nižji stroški ravnanja z odpadki
Izkušnje lokalnih skupnosti Zero waste po Evropi namreč kažejo, da ukrepi preprečevanja nastajanja odpadkov, veliki deleži ločeno zbranih frakcij in maksimalna snovna izraba komunalnih odpadkov pomenijo tudi nižje stroške ravnanja z njimi. Italijansko mesto Capannori je leta 2007 kot prva lokalna skupnost v Evropi sprejelo strategijo nič odpadkov do leta 2020. Danes jih ločeno zberejo 82 odstotkov, količina nastalih odpadkov se je zmanjšala za 39 odstotkov, cene njihovega odvoza so se znižale za 20 odstotkov in s sistemom je zadovoljnih 94 odstotkov prebivalcev.
Nekatere italijanske občine so si postavile cilj, da bodo do leta 2022 ločeno zbrale 96,7 odstotka vseh komunalnih odpadkov in jih snovno izrabile. Prav tako bo istega leta vsak prebivalec ustvaril le deset kilogramov mešanih ostankov odpadkov.
Do 2020 povečati ločevanje
Kaj pa slovenske pionirke? Občine Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika imajo enovit sistem ravnanja z odpadki, ki ga zagotavlja Komunalno podjetje Vrhnika. Trenutno pri njih na prebivalca nastane 333,72 kilograma komunalnih odpadkov na leto, ločeno jih zberejo 76,13 odstotka. Preostalih mešanih odpadkov je 80 kilogramov na prebivalca na leto. Do leta 2020 so se zavezali nastale količine zmanjšati na 300 kilogramov na prebivalca na leto, delež ločenega zbiranja povečati na najmanj 80 odstotkov in količino mešanih odpadkov zmanjšati na 70 kilogramov na prebivalca na leto.
V Mestni občini Ljubljana nastane nekaj več kot 284 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca na leto, ločeno jih zberejo več kot 57 odstotkov, mešanih ostankov odpadkov pa nastane nekaj več kot 120 kilogramov na prebivalca na leto. Do leta 2035 načrtujejo, da bodo ločeno zbrali več kot 80 odstotkov komunalnih odpadkov, količina mešanih komunalnih odpadkov pa se bo zmanjšala pod 50 kilogramov na prebivalca. Vmesni cilji za leto 2025 pa so zmanjšati količine nastalih odpadkov na 280 kilogramov na prebivalca na leto, povečati delež ločenega zbiranja na 78,57 odstotka in zmanjšati količino mešanih ostankov odpadkov na 60 kilogramov na prebivalca na leto.
