Tiskane izdaje
Vrhnika – Župan Vrhnike Stojan Jakin je bil od leta 1982 do 2010 direktor tamkajšnje komunale. V tem obdobju je Vrhnika postala prva slovenska občina po deležu ločeno zbranih odpadkov, v senci uspeha pa so se pod zemljo tiho razkrajali umazani grehi industrijske preteklosti, ki so na dan privreli s požarom v Kemisu.
Podjetje za zbiranje in predelavo nevarnih odpadkov je zemljišče ob območju nekdanje komunalne deponije dobilo tudi po Jakinovih zaslugah. Kot župan mu zdaj odreka gostoljubje, vendar meni, da takšna podjetja potrebujemo. Kljub vsemu bi po njegovem moral Kemis, če bo ugotovljeno, da je šlo za nesrečo iz malomarnosti, plačati tudi stroške gašenja. Občina bi morala nameniti denar za izdelavo načrta primerne izrabe zemljišč, država pa poskrbeti za sanacijo starih onesnaženj. Prihodnje leto mu bo potekel drugi mandat, za novega se ne bo več potegoval.
Ste v rednih stikih z vodstvom Kemisa in njegovim lastnikom Gorenjem?
Z direktorjem se slišiva po telefonu. Danes (pogovor je potekal v sredo, op. p.) sem dogovorjen za obisk prizorišča požara, kjer sem bil le enkrat. Najboljše podatke o dogajanju bi dobili od vodstva, a kolikor mi je znano, odvažajo odpadke, ki so nastali pri gorenju. Ta teden so imeli največ dela z zavarovalnicami, ki ocenjujejo škodo. Kot sem seznanjen, se pripravljajo tudi na čiščenje Tojnice. Na sestanku delovne skupine, ki koordinira aktivnosti po požaru, je bilo rečeno, da je Kemis od Agencije za okolje prejel odločbo o plačilu stroškov čiščenja potoka. Temu ni nasprotoval. Mislim, da poskuša stvari sanirati, kolikor je mogoče.
Z Gorenjem nismo imeli stikov. Za komuniciranje z javnostmi je pooblastilo gospoda Nanuta oziroma Kemis. Predstavnik Gorenja se je udeležil le ene seje na začetku.
Po požaru ste bili sprva za to, da Kemis ostane na Vrhniki. Dejali ste, da »ne verjamete v zakon ulice«, in omenili politično motivirane kritike, ki so na vas letele iz občinskih svetniških vrst. Pozneje ste mnenje spremenili in se pridružili tistim, ki zahtevajo preselitev obrata. Zakaj ste si premislili?
Zakona ulice nikoli nisem podpiral in ga niti zdaj ne. Vsi ukrepi, ki jih bom sprejel, bodo skladni z našo »pozitivno« zakonodajo. Izpolnjeval bom vse sklepe občinskega sveta. Ali so v interesu večine krajanov, pa je drugo vprašanje.
So se kateri od sklepov že začeli uresničevati?
Vsi se praktično uresničujejo. Sestanke smo imeli z vsemi institucijami. Na začetku, pa tudi pozneje, je bilo precej težav z obveščanjem. V občinski stavbi je bila informacijska pisarna, ki je že zaprla svoja vrata, saj v zadnjih dneh ni bilo več nikogar. Še naprej deluje telefonska številka, na katero lahko krajani pokličejo. Končno poročilo delovne skupine za usklajevanje aktivnosti po požaru bo predstavljeno v ponedeljek (danes, op. p.).
Zaradi rezultatov meritev onesnaženosti je bilo veliko pritožb nad občino, vendar je ta objavila tiste podatke, ki jih je prejela. Glavna napaka je bila, da so rezultati prihajali prepozno in bili nepopolni, brez pojasnil. Ta nesreča je razgalila slabo organiziranost na ravni države. Šlamparija države je tudi to, da je objekt s 1500 tonami nevarnih odpadkov v pristojnosti občine. Požarni načrt je potrjevala občina, ne država. Nihče mi ne bo rekel, da je bila požarna ogroženost v Kemisu minimalna, nevarni odpadki so tako rekoč vsi vnetljivi.
Organiziranost občine Vrhnika in njenih služb je bila vzorna. To je bilo tudi mnenje medresorske delovne skupine. Ko bi bilo treba predpisati ukrepe, za kar ne more biti pristojna občina, pa so se stvari zataknile. Ali je logično, da se izda ukrep, ki ga čez dve uri razveljavijo, malo pozneje pa znova uveljavijo?
Takšna zmeda je zdaj s krmo na 730 metrih okoli Kemisa. Sprva je bila označena za nevaren odpadek, kmetje so prejemali odločbe, da je ne smejo uporabljati. Zdaj je postala nenevaren odpadek, ki naj bi ga kmetje odpeljali v predelavo v kompostarno.
Res je. Imam informacijo, da je bila na krmi narejena ocena odpadka. To je dokument, na podlagi katerega jo kompostarna lahko sprejme.
Vendar so kmetje za isto krmo dobivali prepovedne odločbe.
Krma ni primerna za hrano, za kompostiranje pa. Kompostarna je dolžna za vsako šaržo kompostirnega materiala opraviti analizo, ali je primeren za trženje. Če krma ne bo primerna, jo bo morala odstraniti kako drugače.
Bodo stroške kompostiranja plačali kmetje?
Ne, Kemis. S kompostarno smo se dogovorili za nižjo ceno od siceršnje za predelavo bioloških odpadkov z občine Vrhnika. To je njen prispevek k reševanju nesreče.
Kemisu torej ni več mesta na Vrhniki?
Občina Vrhnika je območje, na katerem je Kemis, v šestdesetih letih namenila komunalni deponiji. Ta ni bila običajna, saj je bilo 70 odstotkov odpadkov industrijskih in vojaških. Komunalnih odpadkov je bilo razmeroma malo. V sedemdesetih letih je bila na tej lokaciji predvidena čistilna naprava. Zgrajena je bila leta 2014. V osemdesetih letih, ko se je delal srednjeročni in dolgoročni prostorski občinski načrt, so urbanisti na tem delu predvideli komunalno cono. Nanjo se je preselilo komunalno podjetje. Isti urbanisti so sočasno na drugi strani avtoceste predvideli več blokovskih naselij. To je izvirni greh, ki izhaja že iz šestdesetih let, dokončno pa je bil potrjen v osemdesetih.
Večina članov civilnih iniciativ te zgodovine ne pozna, saj so se na Vrhniko priselili pozneje. Vendar s tem nočem upravičevati Kemisa. To, kar se je zgodilo, je nedopustno, da ne uporabim kakšnega drugega izraza. Kemis bi moral kot dober gospodar delati tako, da se takšen dogodek ne bi zgodil. Zadostiti predpisom je tako kot voziti po naselju 50 kilometrov na uro, čeprav bi bila varnejša hitrost 30. Podobno je s Kemisom. Inšpekcija je ugotovila, da je bilo vse skladno s predpisi, ampak podjetje bi ukrepe požarne varnosti lahko tudi nadgradilo. V tem vidim njegov izvirni greh.
Izvirni greh je tudi, da ni bilo sanirano degradirano območje nekdanje deponije. So se kdaj izvajale meritve onesnaženosti zemljin, rastlin, Tojnice?
Ne. Potok je bil večkrat zastrupljen. Ko sem bil še v komunalnem podjetju v osemdesetih in devetdesetih letih, so ribe v Tojnici večkrat plavale hrbtno. Krom nima v Kemisu kaj delati, vendar so ga našli pri vzorčenju zemljin marsikje. Zakaj? Ker so ljudje v preteklosti odvažali odpadke iz Industrije usnja Vrhnika in z njimi gnojili. Spomnim se, ko je iz IUV prišel ukaz, da se na smetišče na Tojnicah prepelje tisoč litrov odpadnega laka. Sode so odvrgli, delavci s krampi pa so jih stolkli, da je vse steklo v zemljo. Danes tega ni mogoče razumeti, ampak včasih se je delalo tako. IUV je šla leta 2008 v stečaj. Problem, ki je nastal v njenem obratu v Šmartnem pri Litiji, rešuje država. Tudi našo deponijo bi morala. Občina nima dovolj denarja. Starih bremen še vedno ne rešujemo.
Tudi to je eden od sklepov občinskega sveta, da je treba na Vrhniki odpraviti okoljska bremena iz preteklosti. Bo občina pristopila k temu?
Sanacijo bremen iz preteklosti sem predlagal sam. Narediti bo treba program. Moj mandat se bo iztekel prihodnje leto. Prihodnji župan bo za to moral nameniti določena sredstva. Ali bo občina plačala, se bodo odločali občinski svetniki, vendar je dejstvo, da je vpliv preteklih in zadnjega, Kemisovega bremena treba ugotoviti. Nato bi bilo treba povedati, kaj je treba narediti, da bodo prebivalci normalno živeli kljub nesreči. Predpisovanje ukrepov, kot je odstranjevanje zemlje razen morda na občinskih zemljiščih, ni smiselno. Treba je izdelati načrt, katere rastline se lahko gojijo oziroma kako bolje uporabiti zemljišča. Občina bi morala dati denar za izdelavo takšnih načrtov.
Koliko je Kemis občino stal doslej?
Sprejeli smo sklep, da se za uničeno opremo gasilcev nameni 150.000 evrov iz rezervnega sklada. To je vse, kar imamo. Doslej smo porabili okoli tri tisoč evrov. Občinsko gasilsko zvezo smo pooblastili za izvedbo javnih razpisov, nabavo opreme in na podlagi tega bodo dali denar. Znano pa je, da je bila prva ocena škode na gasilski opremi okoli 240.000 evrov samo za vrhniške gasilce.
Kot alternativno lokacijo za Kemis ste predlagali Velenje, kjer ima Gorenje že obrat za predelavo odpadkov.
Res je. V Velenju imajo poklicno brigado, ki je v stalni pripravljenosti. Prepričanje je takšno, da Kemisu tu ni več mesta, čeprav so mnenja dobršnega števila svetnikov in občanov, da ga potrebujemo. Zemljišče je degradirano, vendar imamo na njem lahko kar koli, tudi kakšno drugo podjetje, ki ne bi bilo toliko požarno nevarno. Kaj se bo zgodilo, pa ne znam povedati.
Civilni iniciativi EkoVRH ste obljubili plačilo odvetnika, ki bo poskušal izpodbijati okoljevarstveno dovoljenje Kemisu.
Ne iniciativi, občina bo sklenila pogodbo z odvetnikom. Za vse odvetniške storitve do konca leta imamo na voljo manj kot deset tisoč evrov. Ta denar jim lahko damo, več ne. Apetiti civilnih iniciativ so ogromni. Porabili bi lahko ves proračun, vendar tega ne smemo narediti, saj veva, kako je s proračuni. Ko ga sprejmeš, je možen samo še rebalans, ta pa pomeni, da moraš enemu vzeti, da drugemu daš. Komu bomo vzeli? Šolam, vrtcem, socialnim službam? Občini je 80 odstotkov odhodkov predpisala država.
Problem Vrhnike je velika okoljska obremenjenost. Ne gre samo za Kemis. Drugi problem je kompostarna Saubermacherja, iz katere kljub nekaterim izvedenim sanacijskim ukrepom še vedno smrdi. Krajani se pritožujejo nad glavoboli, zato sem generalnemu direktorju agencije za okolje Jošku Knezu svetoval, naj v meritve zraka vključijo tudi kompostarno. Če je ne bi bilo na Tojnicah, bi bila problematika Kemisa najbrž preprostejša. Tisti, ki ga je pičila kača, se boji tudi zvite vrvi.
