Tiskane izdaje
Meteorološka stroka kmete že od leta 1960 preskrbuje z napovedjo vremenskih spremenljivk, pomembnih za njihovo dejavnost. Na ikone traktorjev, ki označujejo 15 pridelovalnih regij, te dni klikajo predvsem v pobožni želji po dežju v prihodnjih dneh.
Pred ekstremno sušo, ki že dosega razsežnosti naravne nesreče, se kmetje ne morejo več ubraniti, a kmalu bodo imeli na voljo še natančnejše podatke o nevarnosti za sušo, s pomočjo katerih bodo lahko preprečili del njenih posledic. Omogočil jih bo sušni uporabniški servis.
Agencija RS za okolje kot vodilna partnerica z 22 drugimi partnerji iz 11 držav ga razvija v okviru mednarodnega projekta DriDanube, katerega namen je poenoteno spremljanje in zgodnje opozarjanje na sušo v podonavski regiji. Prvi prototip spletnega uporabniškega vmesnika bo začel delovati oktobra – z njim bodo zajeli razvoj letošnje suše – in se bo med izvajanjem projekta stalno dopolnjeval.
Njegova dodana vrednost je, da bo v napovedovanje tveganja za sušo poleg obstoječih meteoroloških vključil najnovejše satelitske podatke z veliko prostorsko ločljivostjo in natančnostjo, ki omogočajo spremljanje površinske vlažnosti tal in preskrbljenosti (kmetijskih) rastlin z vodo.
Poleg hidrometeoroloških podatkov in terenskih opazovanj bodo osnovni podatki izhajali iz dveh novih satelitov Sentinel – 2 Evropske vesoljske agencije. Satelita sta nizko orbitalna in izmenjaje osvežujeta podatke nad istim območjem v petdnevnem časovnem razmiku. V servis bo vključena tudi poenotena metodologija ocenjevanja in tveganja za pojav suše, ki bo omogočala lažjo interpretacijo podatkov.
Dodana vrednost
»Z uporabo satelitskih podatkov pri spremljanju stanja rastja na kmetijskih zemljiščih imamo v Sloveniji precej izkušenj – tako pri zaznavanju posledic suše kot pri odkrivanju rastišč invazivnih rastlin, ugotavljanju tipa, lokacije in površine glavnih vrst poljščin ali odkrivanju stoječe vode na kmetijskih zemljiščih,« pove Andreja Sušnik, vodja oddelka za agrometeorologijo na Arsu.
Podobni izdelki, kot je sušni uporabniški servis, so že bili izdelani za sušo leta 2013, vendar so temeljili na podatkih geostacionarnih satelitov EUMETSAT in so imeli krajevno ločljivost nekaj kilometrov. Ker vegetacija na takšni ločljivosti večinoma ni enotna, so indeksi prikazovali le njeno povprečno stanje. Težavo pri spremljanju s pomočjo geostacionarnih satelitov predstavlja tudi oblačnost nad določenim območjem, ki vnaša šum in dodatno negotovost pri interpretaciji podatkov. Sušni uporabniški servis je nadaljevanje raziskav na tem področju.
V nasprotju s Slovenijo v Podonavju ni »dolgoletne tradicije boja proti suši, sicer značilnega za nekatere sredozemske države. Podatki o ocenah škode ob sušnih dogodkih so med državami v regiji razpršeni in slabo dostopni. Spremljanje suše marsikje ni sistematično in nima vključenih poenotenih metod za oceno jakosti suše, njenih posledic in tveganj. Pomanjkljivo je tudi sodelovanje med političnimi odločevalci, hidrološkimi in meteorološkimi službami ter raziskovalnimi ustanovami. Zato je slabše zastavljena tudi politika upravljanja in odzivanja na sušo.«
Naša naloga je, da tem državam jim pomagamo, strne Sušnikova, in satelitski podatki bodo pri tem prišli zelo prav. Z njim bo mogoče spremljati sušo tudi v državah, ki nimajo niti zemeljskega monitoringa.
Brezplačen in na voljo različnim uporabnikom
Servis bo omogočal interpretacijo za uporabnike z različnimi predhodnimi znanji in potrebami. Uporabniki z manj znanja, denimo, bodo lahko dostopali do različnih podatkov in grafičnih interpretacij v izbrani časovni skali. Strokovnjaki pa bodo imeli na voljo razširjena orodja za nadaljnjo obdelavo podatkov. V Sloveniji bodo to predvsem institucije, ki so odgovorne za ukrepanje ob naravnih nesrečah: uprava za zaščito in reševanje, direkcija za vode in vse druge institucije, povezane z vodami, ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter kmetijske svetovalne službe.
Servis je prvi, a ne edini cilj projekta, vrednega 1,9 milijona evrov. Končni rezultat bo strategija upravljanja v suši v Podonavju, ki bo interpretirala glavne slabosti upravljanja v suši in pripravila predlog izboljšanja. Hkrati je projekt zastavljen tako, da ni uporaben le za kmetijstvo, temveč tudi za druge dejavnosti. Sušnikova njegove potenciale vidi v podpori pri upravljanju vodovodov, kanalizacije, hidroenergetike, vodnega transporta, ribogojstva, mokrišč in turizma. »Posrednih vplivov suše je veliko, vendar niso toliko v ospredju.«
Ukrepanje še prepočasno
Arso razvoj suše spremlja v realnem času. Letos je nanjo začel opozarjati že marca in to nadaljeval celotno poletje. Zgodnje opozarjanje je pomembno za sprejetje primernih ukrepov, poudarja Sušnikova. »Če načrtuješ zahtevnejša opravila – žetev, setev, škropljenje, namakanje –, potrebuješ podatke, da si lahko pravočasno zagotoviš dostopnost tehnologije, človeških virov in zmanjšaš stroške proizvodnje. Kmetovalci si lahko pomagajo in tudi si. Zlasti naprednejši se zavedajo, da je meteorološki podatek pomemben pri načrtovanju delovnih operacij.«
Koliko jih uporablja aplikacijo z agrometeorološko napovedjo, omenjene traktorčke, kakršno poimenovanje se jo je prijelo, na Arsu ne spremljajo. Se pa po uporabi terminološkega slovarčka, ki je spremljevalno orodje, vidi, da so se strokovni izrazi pri kmetijskih svetovalcih, ki so v rednih stikih s kmetovalci, dobro prijeli.
Vodja oddelka za agrometeorologijo meni, da se zavedanje in ukrepanje ob suši izboljšuje, a žal prepočasi. »Rada se spomnim leta 2003, ko smo pripravljali strategijo prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe. V njej je bilo že zapisano vse, kar se nam je zgodilo. Zdaj se piše leto 2017, spremenilo pa se je bolj malo.« Nevšečno je iskati posamezne krivce, prikimava. Glavna težava po njenem je pomanjkanje znanja na vseh ravneh, od odločevalcev prek podpornih služb do običajnega kmeta. Pri njem sta ovira predvsem posestna in starostna struktura.
»Nekatere moderne tehnologije zahtevajo več napora. Setev koruze je gotovo manj zahtevna od pridelovanja zelenjave ali zelo zahtevnega kolobarja. Poznati moraš asortimente, nove tehnologije, stroje in zadnja spoznanja. Povprečna kmetija pa temelji na tradiciji, ki je sicer povsem ljubka stvar, a moja profesorica za vinarstvo je vedno rekla, da je ta cokla napredka. Lahko je dobra tržna niša, vendar je v močni panogi, kot je kmetijstvo, ki poleg tega nastopa še na evropskem trgu, potreben drugačen pristop.«
Druga zavora je pomanjkanje podatkov za učinkovitejše spoprijemanje s sušo. »Vsak kmet bi moral imeti meteorološko postajo in izdelati osebno izkaznico tal, ki bi povedala, kakšne vrste zemljišč ima po vodnozadrževalnih lastnostih tal in kaj narediti, da bi se te izboljšale. Če te že desetkrat ujame katastrofa, zakaj pustiš, da te ujame še enajstič? Res se ni mogoče izgovarjati, da se to ni zgodilo ali da se mogoče ne bo. Se je že zgodilo.«
