Svetlobnega onesnaženja sploh ne merimo

Računsko sodišče ugotavlja, da se je Slovenija iz laboda spremenila v grdega račka.

Objavljeno
08. december 2017 04.30
Posodobljeno
08. december 2017 16.30

Ljubljana − Slovenija je bila ena od redkih držav, ki so svetlobno onesnaženje celostno uredile. To se je zgodilo z uredbo pred desetimi leti. A v vsem tem času ministrstvo za okolje ni zagotovilo niti merjenja osvetljenosti.

Ministrstvo za okolje in prostor pri preprečevanju svetlobnega onesnaževanja okolja ni bilo učinkovito, je ocenilo računsko sodišče. S sprejetjem uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja v 2007 je Slovenija kot ena redkih držav (evropskega predpisa na tem področju ni) vzpostavila dobro prakso, a ji s kasnejšimi ukrepi in posegi v uredbo ni več sledilo. Računsko sodišče tako ministrstvu priporoča, da ugotovi dejansko stanje onesnaževanja in preveri ustreznost uredbe, ki zaradi popravkov odpravlja večino nalog ministrstva.

V teh dneh je umetne svetlobe še več kot sicer. Foto Matej Družnik/Delo

V povezavi z omogočanjem astronomskih opazovanj in povečanjem energetske učinkovitosti sta bila, sicer zgolj v obrazložitvi predloga uredbe iz 2007, kot cilja določena zmanjšanje porabe energije za razsvetljavo do leta 2020 za najmanj 20 odstotkov in zmanjšanje sija neba do leta 2020 najmanj za trikrat. Uredba je zapovedala tudi osvetljevanje z okolju prijaznimi svetilkami, ki ne sevajo navzgor. Takrat je ministrstvo pred objavo uredbe organiziralo posvetovanje s strokovnjaki, pozneje pa ne več, čeprav so prihajale na trg nove tehnologije.

Varčna svetila, več svetlobe

Zdaj omejitve, povezane s porabo energije, ne zagotavljajo več zmanjševanja onesnaževanja, ugotavlja računsko sodišče. Na trgu so namreč svetila z manjšo porabo. Manj energije lahko tako zagotovi tudi več svetlobe kot prej. Študije po svetu že kažejo, da se je zaradi LED-svetil osvetljenost povečala, ljudje in lokalne skupnosti pa osvetljujejo tudi kraje, ki jih prej niso. Tako namen uredbe, zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja, ne more biti dosežen. Poleg tega je varčnejša svetloba javne razsvetljave pretežno v hladnem modrem spektru, zato računsko sodišče poziva ministrstvo, naj preveri tudi učinek modre svetlobe in ga primerja z učinkom svetlobe toplejših barv, rumene in rdeče.

A ministrstvo po mnenju revizorjev ne pozna dejanskega stanja na področju svetlobnega onesnaževanja okolja, saj ni redno in celovito spremljalo svetlobnega onesnaževanja okolja. Nadzor je redno izvajal le inšpektorat, pristojen za okolje, kar pa po oceni računskega sodišča še ni zadostno za celovito spremljanje stanja. Računsko sodišče namreč opozarja, da ni pooblaščenih izvajalcev meritev svetlosti in osvetljenosti, kar precej onemogoča ukrepanje inšpektorjev. Inšpektorat čuti to težavo, ki se pojavlja pri izvajanju neposrednega inšpekcijskega nadzora. »Kadar proizvajalec svetila z deklaracijo izkazuje, da je svetilo skladno z zahtevami uredbe, vendar obstaja sum, da to ni tako, inšpektorat ne more odrediti izvedbe izrednih meritev,« pravijo inšpektorji.

Premalo ljudi

»Ministrstvo med izvajanjem uredbe iz leta 2007 zaradi omejenih sredstev in kadrovskih omejitev ni bilo strokovno sposobno izvajati nalog, ki mu jih je nalagala uredba, saj je imelo zaposleno le eno osebo, ki je bila zadolžena za področje svetlobnega onesnaževanja okolja. Poleg vseh nalog, za izvajanje katerih je zadolženo ministrstvo, ni (bilo) potrebe po tako podrobnem urejanju področja, kar je tudi privedlo do spremembe in dopolnitev uredbe v letu 2010,« so to pojasnili na ministrstvu.

Za manjšino žuželk je osvetlitev koristna. Foto Borut Tavčar/Delo

»Ministrstvo ne more potrditi, ali so namen in cilji uredbe doseženi ter ali so morebiti potrebne njene spremembe,« so poudarili na računskem sodišču in dodali, da obstaja verjetnost, da bo vedno več razsvetljave, predvsem na cestah in javnih površinah, s čimer se bo večal tudi vpliv svetlobnega onesnaževanja na okolje. Računsko sodišče zato poziva ministrstvo, naj področje svetlobnega onesnaževanja okolja vsaj periodično celovito spremlja.

Globe

V primeru prekrškov po uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja lahko inšpekcija za okolje izreče globo 4000 evrov za pravne osebe in 300 evrov za fizične osebe. V zvezi s svetlobnim onesnaževanjem so izdali 16 odločb o prekršku.