Svetovne emisije se bodo letos zelo povišale

IEA v novem poročilu ugotavlja, da se bodo emisije zaradi večje porabe premoga za proizvodnjo elektrike povečale za 1,5 milijarde ton.
Fotografija: Tudi v Evropi je poraba premoga letos zrasla. FOTO: Brane Piano/Delo
Odpri galerijo
Tudi v Evropi je poraba premoga letos zrasla. FOTO: Brane Piano/Delo

Svetovne emisije ogljikovega dioksida iz energetike so na poti do drugega najvišjega povečanja v zgodovini, za 1,5 milijarde ton, ugotavljajo v Mednarodni agenciji za energijo (IEA). To bo izničilo večino lanskega rekordnega zmanjšanja emisij zaradi pandemije covida-19. Leto z največjim povečanjem emisij je bilo 2010, ko je svet okreval po finančni krizi.
 
IEA v današnjem poročilu ugotavlja, da bodo emisije ogljikovega dioksida letos zrasle za skoraj pet odstotkov na 33 milijard ton. To ugotavljajo na podlagi analize trendov gospodarske rasti in za letos načrtovanih projektov v energetiki. Glavni vzrok je poraba premoga, ki naj bi letos zrasla za 4,5 odstotka, s čimer bi poraba premoga presegla raven iz leta 2019 in se približala vrhu porabe leta 2014. Energetika ima v načrtu tri četrtine te rasti. 
 
»Svetovne emisije ogljika so letos na poti do povečanja za 1,5 milijarde ton, zlasti zaradi okrepitve porabe premoga v proizvodnji elektrike. To je hudo opozorilo, da okrevanje po koronavirusni krizi povsem ločeno od skrbi za podnebje,« ob tem pravi Fatih Birol, izvršni direktor IEA. Dodaja, da bomo prihodnje leto v še slabšem položaju, razen če se vlade po svetu odločijo za hitro zmanjševanje emisij. Srečanje voditeljev, ki ga ta teden gosti ameriški predsednik Joe Biden, je kritični trenutek za usmeritev v jasno in takojšnje ukrepanje pred podnebnim vrhom v Glasgowu.

Nemčija naj bi opustila premog med zanjimi v Evropski uniji. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Nemčija naj bi opustila premog med zanjimi v Evropski uniji. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Svetovna poraba energije se bo letos povečala za 4,6 odstotka, zlasti zaradi povečanja porabe v državah v razvoju. Poraba bo presegla ravni iz leta 2019. Povečala se bo poraba vseh fosilnih goriv, poraba premoga in plina bo presegla ravni iz leta 2019. Tudi poraba nafte se zelo krepi, vendar bo ostala pod ravnmi izpred pandemije, zlasti zato, ker je letalski promet še naprej omejen.

image_alt
Okrevanje ne sme biti pot nazaj


Povečana poraba premoga kvari tudi načrtovane deleže obnovljivih virov energije. Kar 80 odstotkov povečane porabe premoga je načrtovane v Aziji, s Kitajsko na čelu. Premoga bodo več porabili tudi v ZDA in EU, vendar bo ostala znatno pod predkrizno ravnjo.


Najbolj raste čista proizvodnja


Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije se bo letos povečala za več kot osem odstotkov. Več kot polovico povečane porabe elektrike bodo zagotavljali obnovljivi viri. Proizvodnja sončnih in vetrnih elektrarn naj bi se letos povečala najbolj v zgodovini. Proizvodnja vetrnih elektrarn se bo letos povečala za 275 teravatnih ur, kar pomeni 17-odstotno povečanje glede na lani. Proizvodnja sončnih elektrarn pa naj bi zrasla za 145 teravatnih ur, kar je 18-odstotno povečanje glede na lani. Skupna proizvodnja vetrnih in sončnih elektrarn na bi letos presegla 2800 teravatnih ur.

Okrevanje po krizi je še vedno povezano s povečanjem emisij. FOTO: Reuters
Okrevanje po krizi je še vedno povezano s povečanjem emisij. FOTO: Reuters

 
Obnovljivi viri bodo imeli 30-odstotni delež v proizvodnji elektrike, kar je najvišji delež od začetka industrijske revolucije, višji tudi kot leta 2019. Tudi pri povečanju svetovnega deleža obnovljivih virov energije v proizvodnji elektrike je prva Kitajska, sledijo ji ZDA, Evropska unija in Indija.

Preberite še:

Komentarji: