Tiskane izdaje
Ljubljana – V mestih živi že 72 odstotkov prebivalcev Evropske unije, življenje pa jim krojijo ceste za avtomobile, katerih število tudi v Sloveniji še vedno raste. Po drugi strani slovenska mesta dobivajo nagrade za teden mobilnosti, so čedalje bolj dejavna, vladi pa se zatika z enotnimi vozovnicami.
»Raziskave, izvedene med evropskim tednom mobilnosti, kažejo, da je veliko državljanov zaskrbljenih zaradi kakovosti zraka, ki ga vsakodnevno vdihavajo, in da uvrščajo onesnaženost zraka med svoje največje okoljske skrbi,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Avtomobil sicer v povprečju štiri odstotke časa služi svojemu namenu, ves preostali čas pa je parkiran. Slogan letošnjega protiavtomobilskega Evropskega tedna mobilnosti (ETM) je zato »Naše ulice, naše odločitve«, poudarek pa je na uvedbi trajnih ukrepov za izboljšanje razmer. Začne se danes, končal pa se bo z dnevom brez avtomobila 22. septembra. »Delež udeleženih slovenskih mest se povečuje, razvoj pa je očiten, saj smisel ETM zanje ni več spraviti šolarje na ulice za nekaj ur,« pravi Aljaž Plevnik iz Urbanističnega inštituta.
Mesta delajo tudi letos
Mestna občina Ljubljana je namreč že dvakrat prejela nagrado za uspešno izvedbo dejavnosti in ukrepov v okviru ETM. Letošnji poudarek bo na oživljanju ulic in dejavnostih, ki omogočajo kakovostnejšo izrabo javnega prostora, druženje, kulturne in športne aktivnosti ter prijetno preživljanje prostega časa. V sklopu tedna bodo predstavili šest trajnih ukrepov, in sicer uvedbo nove linije mestnega potniškega prometa na relaciji Stožice–Litostrojska–ZOO–Kolodvor, uvedbo identifikacijske kartice za osebe s posebnimi potrebami, nakup avtobusov in občinskih vozil na metan, pa tudi novo kolesarsko stezo v parku Tivoli ter prenovo Ribje brvi in Cankarjevega nabrežja. Nevladne organizacije pa bodo popoldne s protestom poskušale doseči, da v Ljubljani znova razmislijo o širitvi vpadnic in se raje odločijo za podobne ukrepe, kot jih poznajo v zelenih prestolnicah, kar bo Ljubljana leta 2016.
V Mariboru so letos ustanovili prvi mobilnostni center v Sloveniji, ki na Partizanski cesti v središču mesta deluje od januarja. Center bo v času ETM postal osrednje informativno, promocijsko in organizacijsko vozlišče. Tu bo vzpostavljena informacijska točka. Tako želijo ljudem predstaviti bolj prijazne načine prevoza. Novo mesto septembra brezplačno ponuja vse prevoze z mestnimi avtobusi, prav tako je brezplačna izposoja koles v turistično-informacijskem centru. Pridružili se bodo tudi dnevu brez avtomobila. V občini Beltinci bodo v tednu mobilnosti odprli kolesarsko stezo in nov most proti Melincem.
Družina 2000 mest
Lani se je za sodelovanje v pobudi ETM uradno prijavilo 1931 mest iz 47 držav, tudi iz Kanade in Kitajske, doslej pa je bilo v okviru te pobude uvedenih že 8623 trajnih ukrepov. Najuspešnejša mesta, tudi po priznanjih, imajo bodisi zavidljivo visok delež kolesarskega prometa bodisi zelo razvit javni promet, tudi z mestnimi železnicami. Letos se bo ETM pridružilo 36 slovenskih občin. Od leta 2002 so občine uvedle že vrsto trajnih ukrepov, denimo sistem izposoje koles, prenovile in dopolnile so sisteme kolesarskih stez, urejale pešpoti in območja za pešce, sistematično so odstranjevale ovire v prometu za slepe, slabovidne in gibalno ovirane, zlasti dejavno v Trbovljah, in urejale varne poti v šolo. V Ljubljani in Mariboru so poleg tega v okviru ETM uvedli elektronske vozovnice za javni potniški promet, v več občinah pa so javni prevoz ali del tega občanom ponudlili tudi brezplačno. Občine so gradile tudi infrastrukturo, denimo postajališča in nadstreške za javni prevoz. V Piranu in Murski Soboti so zgradili parkirišča P+R, v več mestih pa so, tudi v okviru ETM, postavljali polnilnice za električna vozila.
Nepravo ime ministrstva
Neuradno je na nižjih ravneh ministrstva za infrastrukturo in prostor že pripravljen program za črpanje več deset milijonov evrov kohezijskega denarja za področje mobilnosti, s katerim bi vlada pomagala občinam. Na višjih ravneh ministrstva pa že desetletje mečkajo s projektom enotnih vozovnic za javni promet v celotni državi.
Takšno delovanje ministrstva napoveduje že njegovo ime. »Še vedno se ukvarjamo s strojno opremo,« pravi Plevnik, ki meni, da je čas gradnje prometne infrastrukture večinoma že mimo. »Večina razvitih držav se izogiba tako ozkemu poimenovanju, ker je fokus na infrastrukturo preozek, saj ne zajema pomembnejšega dela ukvarjanja s prometnim sistemom – upravljanja prometnih tokov po obstoječi infrastrukturi. Slednje je pri nas že od osamosvojitve zapostavljeno področje, kar povzroča nedoseganje evropskih standardov na tako pomembnih področjih, kot je javni prevoz, prometna varnost, stopnja mobilnosti brez osebnega avtomobila in drugo.
Eden od kazalcev, ki potrjuje enostranskost našega ukvarjanja s prometom, je stopnja motorizacije, po kateri prekašamo veliko razvitejše države v EU. Nekateri ta kazalec napačno interpretirajo kot kazalec kakovosti bivanja, vendar taka stopnja motorizacije bolj kaže na neuravnoteženo razvitost prometnega sistema in ekonomske, okoljske in socialne težave povezane s tem,« pravi Plevnik, ki predlaga, da bi znova vzpostavili ministrstvo za promet.
