Tehnologija spreminja mesta

O prihodnosti otroka smo se pogovarjali z Liamom Youngom. Prvo vprašanje je, kako zagotoviti dovolj elektrike za vse naprave.

pet, 26.02.2016, 08:00

Ljubljana – »Treba se bo pogovarjati in se odločiti, katera žrtev bo manjša, kopanje litija za baterije, redkih magnetnih kovin za vetrnice ali kopanje premoga in črpanje nafte,« pravi Liam Young, urbanist, oblikovalec in futurist.

Liam Young je ustanovitelj skupine Tomorrows Thoughts Today, ki raziskuje posledice fantastične, perverzne in spekulativne arhitekture in urbanizma, ki je med drugim z napovedovanjem mogočih prihodnosti sodelovala s podjetji, kot so Arup, Phillips Technologies in BBC. Udeležil se je uvodne konference vseevropske platforme Future Architectures v Muzeju arhitekture in oblikovanja v Ljubljani, na kateri je 25 mladih z vsega sveta predstavilo svoje vizije mest prihodnosti.

               Liam Young v Ljubljani. Foto Peter Giodani/MAO



Kot pravite, bo vse življenje določala tehnologija, še avtomobili nas bodo vozili sami. Kaj pa želja po stiku s pristno naravo in nepredvidljivim?

Narava je na nek način že popolnoma kulturna stvaritev, tehnologija je že gonilo naravnih sprememb, do določene mere čutim, da je pristna narava pravzaprav mit, vsaj za vse praktične namene. Narava je bila gola, nedotaknjena in pristna v tako oddaljeni preteklosti, da je to že nepomembno pri tem, kako danes razmišljamo o naravi. Vidimo namreč divjino, ki pa so jo oblikovala tisočletja gradenj. Amazonska džungla je velik kultiviran vrt, tudi z rastlinami, ki se tam naravno ne bi pojavljale. Najdemo jih tam, kjer je potekala tisočletna urbanizacija, njeni sledovi so še vedno pod drevesi. Amazonska džungla je tako urbano okolje, 500-krat večje od Los Angelesa, vidimo pa jo kot pristno naravo. Ne želim reči, da tega ni treba zavarovati ali da lahko počnemo, kar želimo. Zdaj postavljamo naravo in tehnologijo na nasprotni strani spektra, čas je, da se od takega razmišljanja premaknemo naprej. Poglejmo, kako lahko tehnologija postane sistem, ki preprečuje okoljsko škodo, namesto da uničuje okolje.

Kako bodo videti mesta prihodnosti? Se že spreminjajo ali jih bo treba na novo zgraditi?

Gotovo je to evolucija, spremembe se že dogajajo. Videti je, da se živali vračajo v mesta, nekatere vrste postajajo odvisne od zapletenih sistemov, ki smo jih ustvarili zase. Kaj to pomeni za mesta, kako to vključiti v oblikovanje, kako lahko mesto pomaga ptičem, kako rastlinam? Mesta omejujemo, da ne bi posegala v naravo, na drugi strani smo urejali zelene površine. To je vnaprej izgubljena bitka. Mesta lahko na zanimiv nov način povežejo tehnologijo in naravo, lahko denimo na stavbah uredijo razmere za življenje žuželk, lahko postavijo stavbe, ki dihajo kot drevesa ali vabijo naravo vase.

              Bodo prihodnje stavbe že same hoteli za žuželke? Foto Jože Suhadolnik/Delo



Bodo v prihodnje mesta organizirana okrog cest ali odprtih prostorov, kjer se ljudje družijo?

Ko se danes premikamo po mestih uporabljamo povsem druge načine orientacije kot včasih. Mesta so bila nekoč organizirana vzdolž dolgih linij cest, na določenih mestih so bile za orientacijo postavljene visoke stavbe. Najprej so organiziranost mesta določale kočije, potem avtomobili. Zdaj nihče več ne sprašuje za smer, pogledati je treba samo na mobilni telefon in že veš, kje si in kam moraš. To bo spremenilo tudi mesta, postala bodo bolj zapletena, kot džungle. Glavna tehnologija se je spremenila, zdaj so glavni sateliti in mogoče bo katera visoka stavba celo blokirala signal.

Doma se boš odločil, da greš ven, sistem te bo poskeniral in te odpeljal tja, kjer želiš.

Mogoče, vendar bo vedno ostalo nekaj interakcije. Dominantna oblika javnega prostora je danes sicer območje z brezplačnim signalom wi-fi. Ljudje se zbirajo ob znakih, ki kažejo, da je tam to na voljo. Wi-fi je nova oblika vremena, pred časom nisi šel na sprehod v Centralni park v New Yorku, če je deževalo, danes ne greš v kavarno Starbucks, če imajo težave s signalom. To je nova narava mesta in novega javnega prostora.

Vsa ta sodobna tehnologija potrebuje elektriko. Kako je proizvesti dovolj?

To je ena največjih težav. Nihče nima popolnih rešitev, število ljudi v mestih narašča prehitro. Celo zelene tehnologije imajo težave. Veliko potujemo po svetu in raziskujemo, kako porabljamo energijo in kako to vpliva na pokrajine. Šli smo na naftna polja, ogledali smo si ogromne rudnike premoga, velika odlagališča radioaktivne rudnine, bili smo v Mongoliji, ki je ključna dobaviteljica redkih magnetnih kovin za vetrne elektrarne. Te so največje porabnice redkih magnetov, za njihovim pridobivanjem pa je ena najbolj za okolje uničujočih oblik rudarjenja. To rudarjenje planetu sicer povzroča manjšo škodo kot črpanje in kurjenje nafte, vendar škoda kljub temu nastaja. Veliko je govora o tem, da bo elektrika zamenjala nafto, veliko pozornosti je vzbudila objava novice, da je družba Tesla izdelala baterijo za dom in da bo to baterijo polnila sončna energija. Težava z vetrno in sončno energijo je namreč v tem, da jo je treba shranjevati. Za to potrebuješ baterije, najboljša tehnologija ta hip pa temelji na porabi litija. Tega je treba izkopati, največje zaloge pa so v Boliviji pod najbolj pristnim jezerom soli na Altiplanu. Če bo prihodnost električna, bo to jezero izginilo. Tudi to povzroča manj škode od frackinga, vendar moramo kljub temu nekaj žrtvovati. Edina rešitev brez naravnih žrtev je učinkovitejša raba energije. Vendar smo dneve uspešno podaljšali z umetno svetlobo in ne vidim veliko možnosti, da se to spremeni. Imamo pa izjemne možnosti komuniciranja, izbira vira energije mora biti podkrepljena s podatki, o tem se je treba začeti pogovarjati.

                Ptice so v mestih že domače. Foto Igor Modic/Delo



Prometne tokove bo vodila tehnologija?

To se že dogaja, 90 odstotkov vsega blaga, ki ga uporabljamo, prihaja z velikimi ladjami, ki jih usmerjata program in GPS. Kapitani so samo nadzorniki. Dostavnim vozilom že izračunavajo najkrajše poti do cilja, pošiljke pa dostavljajo tudi daljinsko vodeni droni.

Kaj bodo ljudje delali za preživetje?

Vsaka nova tehnologija je zamenjala nekaj dela ljudi. Vendar so se potem z zamikom pojavila nova delovna mesta, ravno zaradi te tehnologije. Droni in vozila brez voznika se pokvarijo in potrebujejo serviserje, nekateri pišejo nove programe, tretji bodo izumljali nove tehnološke rešitve. Pomembno pa je, da smer razvoja tehnologij in njihovih mogočih posledic bolj nadziramo in se o tem več pogovarjamo. Razvoj lahko namreč zaide.

Kako bo z dostopnostjo mest za starejše in invalide?

Tehnologija tu deluje zelo dobro. Izumili so sodobne invalidske vozičke, računalnike za slepe, proteze, ki izboljšujejo človeške zmogljivosti, hitro napreduje tudi biotehnologija. Sistemi zaznavajo, na katerem območju se pojavi epidemija, denimo gripe, zdravniki pa že lahko operirajo na daljavo.

                    Prebivalstvo Evrope se stara, mesta se morajo prilagoditi. Foto Roman Šipić/Delo

Povezane novice

Mesto skozi čas: papirnica Vevče
24. februar ob 17:28
Kako zelo se je spremenila Ljubljana? Opazite razliko? ...
Prijavi sovražni govor