Teš je največji, a ne edini onesnaževalec

Ljubljana – »Evropska unija bi bila veliko bolj do okolja prijazna, če bi v proizvodnji elektrike imela tolikšen delež obnovljivih virov kot Slovenija,« pravi direktor Elesa Aleksander Mervar. Okoljevarstveniki pa predlagajo obdavčitev onesnaženja, vendar bo Slovenija sama težko uspešna.

Greenpeace je že sredi leta 2012 izračunal, po bolj kot ne enaki metodologiji kot zdaj Evropska okoljska agencija (EEA), da bo Teš 6 v štiridesetih letih povzročil za devet milijard evrov škode za zdravje ljudi in okolje, na leto pa tudi najmanj 33 prezgodnjih smrti. Zdaj je EEA izračunala, da je Teš v petih letih, od leta 2008 do leta 2012, povzročil za najmanj 763 milijonov evrov in največ 1,89 milijarde evrov škode. Če so se pred dvema letoma podatkom še smejali in vlagali ovadbe, so zdaj podatki »nič takega, česar ne bi že vedeli«. Aleksander Mervar pravi, da je v EU vsaj sto obratov, ki onesnažujejo bolj kot zdaj Teš. Tega noče braniti, vendar pravi, da Slovenija ne more nositi vsega bremena zniževanja onesnaženja sama, naj raje EU doseže delež obnovljivih virov energije, kakršnega ima naša država. Ne nazadnje energetika v več državah pade, če se termoelektrarne ustavijo. Opozarja tudi na jedrsko energijo, za katero po desetletjih pri nas še nimamo skladišča za odpadke. Nerešeno vprašanje pa so tudi drugi viri onesnaženja, med njimi najbolj promet.

Postopno opuščanje premoga

Dejana Savić iz Greenpeacea pravi, da gredo na področju premoga v EU stvari v napačno smer. V Nemčiji namreč ob velikih podporah obnovljivim virom še vedno kurijo velike količine premoga za izvoz energije. »Če države ne bodo nehale podpirati takega početja, se ne bo veliko spremenilo. Slovenija se mora tudi odločiti, kaj bo s Teš 6, za katerega se je izkazalo, da bo proizvajal izgubo, ne zgolj okoljsko. Nujno potrebujemo strategijo, ki bo predvidela postopno opuščanje uporabe premoga v proizvodnji elektrike in toplote, vanjo pa je treba vključiti tudi stroške za zdravje ljudi in okolje,« pravi Savić. Na vprašanje, kaj meni o tem, da energetskega koncepta še nekaj let ne bo, je odgovoril, da vlada nikoli ne bo pripravila koncepta, če bo iskala konsenz med klasično in sodobno energetiko. Strategija razvoja Slovenije pa mora vključevati izračune okoljskega odtisa za vsa področja, tudi za promet.

Dvomi o resničnosti podatkov

EEA pa se je po mnenju Borisa Šuštarja oziroma Civilnih iniciativ Celja zelo motila pri navajanju škode iz posameznih obratov. »Operativni program varstva okolja pred PM10 to nedvomno jasno dokazuje. Na straneh od 71 do 75 so navedbe emisij rakotvornih PM10, ki so gotovo povezane tudi z industrijskim onesnaževanjem v Celju, saj je tam podatek, da je 243 kilogramov PM10 na dan iz industrije daleč največ v Sloveniji. Zagorje ima desetkrat manj, za Trbovlje pa sploh ni podatka o industrijskem onesnaževanju, ne glede na to, da Tet onesnažuje precej širše okolje z visokim dimnikom, tudi Celje, predvsem naselje Košnico, kjer so ugotovljene velike koncentracije onesnaževal, in ki je neposredno izpostavljeno dimniku iz Trbovelj,« pravi Šuštar.

Ni mu jasno niti to, kako je EEA ovrednotila emisije težkih kovin in vodikovega sulfita. »Samo iz Cinkarne Celje je »priznano« 51,7 tone na leto skupnega prahu in skupaj 225 ton »priznanih« emisij na leto v Celju. Od tega je približno sto ton PM10 in približno 20 ton še veliko bolj škodljivih PM2,5. Prepričan sem, da so resnični podatki še bolj alarmantni, saj so to podatki, ki jih morajo sporočati onesnaževalci,« še opozarja Šuštar.

Priložnosti za razvoj

Občina Ruše je v sodelovanju z Energetsko agencijo za Podravje in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Maribor v evropskem projektu Green Partnerships izvedla srečanje občin Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju. Poudarili so priložnosti za uporabo lesne biomase na širšem območju občin, željo sodelovanje in skupni nastop, s čimer bi izboljšali gospodarski razvoj v regiji ter ustvarili nova delovna mesta. Le s povezovalnimi projekti bo namreč mogoče uspešno kandidirati za evropski denar.