Toliko sveč, kot pri nas, ni nikjer, zato tudi težave

Računsko sodišče je ocenilo, da je ravnanje z nagrobnimi svečami neučinkovito in okoljska dajatev prenizka.

ned, 29.10.2017, 20:00

Reciklira se skoraj 96 odstotkov nagrobnih sveč, vendar je težava, da se jih zbere le 38 odstotkov.

 

Slovenska posebnost je, da porabimo največ nagrobnih sveč na prebivalca, imamo pa prenesene evropske predpise, ki sveč posebej ne obravnavajo. Edina rešitev je zmanjšanje porabe, se strinjajo sogovorniki.

Ministrstvu za okolje in prostor je računsko sodišče priporočilo, naj ob spremembi okoljske zakonodaje oceni primernost sedanje ureditve prevzemanja odpadnih nagrobnih sveč in preveri smiselnost okoljske dajatve za nagrobne sveče predvsem glede na višino in namen porabe pobranih sredstev, poleg tega naj javnost ozavešča o posledicah prižiganja velikega števila nagrobnih sveč za okolje in o materialih, ki se uporabljajo pri izdelavi, ter o njihovih vplivih na okolje.

Okoljska dajatev je po mnenju računskega sodišča prenizka, pri 6,5 milijona kilogramov sveč so namreč v dveh letih pobrali le 24.780 evrov. Dajatev za nagrobne sveče tako ni finančni instrument, s katerim bi lahko pospeševali in spodbujali doseganje ciljev na področju varstva okolja. »Ob upoštevanju predpostavk, da povprečna nagrobna sveča tehta 400 gramov in stane 2,67 evra, smo ocenili, da je v povprečju v letih 2015 in 2016 okoljska dajatev za nagrobne sveče, dane na trg, predstavljala le 0,08 odstotka vrednosti vseh prodanih nagrobnih sveč skupaj,« pravijo na računskem sodišču.

Nimamo ciljev za sveče

Odpadne nagrobne sveče se v strateških dokumentih praviloma ne omenjajo kot samostojna vrsta odpadka. Ministrstvo zato tudi ne spremlja preprečevanja odpadkov oziroma zmanjševanja porabe nagrobnih sveč. Niti učinkov kampanje Prižgi svečo manj ni ne spremljalo ne ocenjevalo.

To kampanjo ministrstvo ponavlja tudi letos. Uporabnike sveč le opominja, da je treba odpadne sveče oddati v zanje namenjen zabojnik, tako da jih lahko reciklirajo. Sistem ravnanja z odpadki omogoča, da reciklirajo 97,8 odstotka predhodno obdelanih odpadnih nagrobnih sveč oziroma 95,8 odstotka zbranih (prevzetih), vendar računsko sodišče opozarja, da tega ni mogoče v celoti preveriti in da so razhajanja med evidencami in podatki, zbranimi v sistemu ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.

»Recikliramo skoraj 96 odstotkov, je pa težava v tem, da zberemo le 38 odstotkov nagrobnih sveč. Ob prvem novembru porabimo celo dve tretjini nagrobnih sveč. Zagotovo se v času okrog praznika vseh svetih zgodi, da so zabojniki za sveče prepolni, in posledica tega je nepravilno odlaganje,« pa stanje komentira Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Z ministrstva so na očitke odgovorili, da nimajo specifičnih ciljev preprečevanja toka odpadnih nagrobnih sveč in jih tudi ne spremljajo, ker niso predpisani, saj ni mogoče določiti številčnega cilja preprečevanja, ki ne bi bil vezan na zmanjševanje potrošnje. Namesto tega so predpisani drugi ukrepi, ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč, prednostno recikliranje in omejevanje termične obdelave in sežiganja, prav tako prepoved odlaganja in omejevanje odlaganja ostankov od predelave odpadnih nagrobnih sveč. Ministrstvo pa spremlja doseganje ciljev pri recikliranju komunalnih odpadkov.

Koliko sploh je sveč

V shemi za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami Zeos so jih predlanskim zbrali 129.480, lani pa 194.300 kilogramov. V svečah je še vedno 27,22 odstotka PVC, le 12,57 odstotka je drugih, manj nevarnih vrst plastike, denimo PET. Nekoliko pa se iz leta v leto povečujejo količine elektronskih nagrobnih sveč.

Sveče, ki jih prevzamejo skupne sheme ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, predelujejo in reciklirajo v Sloveniji. Do sredine tega leta sta predelavo izvajali dve podjetji, Plastkom z Jesenic in Eko Plastkom iz Ljutomera. »Zadnji je junija doživel požar, po katerem se še ni reaktiviral, zato odtlej predelavo opravljajo izključno na Jesenicah. To povzroča kar velike težave, saj obrat nima zadostnih zmogljivosti za celotno količino, posledica pa so tudi zaostanki pri prevzemanju,« pravijo v Zeosu.

V procesu obdelave nastaja več uporabnih surovin (parafin, različne vrste plastike), ki jih pošljejo v nadaljnje postopke izdelave produktov ali materialov. Odpadne baterije pa pošljejo v obrate za obdelavo tovrstnih odpadkov.

Težava je tudi, da kar polovico nagrobnih sveč ljudje postavijo na grobove v dneh pred prvim novembrom. »Skoraj polovica letne količine odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji nastane po prvem novembru, kar povzroča prevelike vhodne količine za obrat za obdelavo. Pomeni pa tudi večji delež nečistoč pri svečah, ki jih zberejo izvajalci javnih služb,« pravijo v Zeosu.

Marjan Gulič, direktor družbe Prons, ni tako kritičen, saj pravi: »Zaradi špice po prvem novembru imamo seveda težave v sprotnem prevzemanju in predelavi odpadnih nagrobnih sveč pri komunalah, a se zadeva do konca leta postopoma uredi.«

Kaj popraviti?

»Mogoče bi bilo treba zakonsko določiti minimalni delež odpadnih nagrobnih sveč od količin, danih na trg, za katere bi morali poskrbeti proizvajalci. Prav tako bi lahko izvajali nadzor nad podjetji, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, ter nadzor pri poročanju o količinah sveč, danih na trg. Veljalo bi tudi razmisliti, da bi elektronske sveče opredelili kot ločeno vrsto odpadka in uredili izločevanje od drugih. Elektronske sveče so namreč po sestavi zelo različne od drugih nagrobnih sveč. Mogoče bi jih lahko celo uvrstili med električno in elektronsko opremo, saj za delovanje potrebujejo električni tok,« pravijo v Zeosu.

»Sistem je dober in deluje, a se sheme ne morejo dogovoriti, da bi glede na svoje tržne deleže prevzemale tudi ustrezno količino odpadnih nagrobnih sveč,« Gulič nekaj odgovornosti za težave prenese tudi na sheme.

»Dokler je sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami urejen po načelu razširjene odgovornosti proizvajalca, bi bilo treba za večjo učinkovitost okrepiti nadzor nad denarnim tokom oziroma plačevanjem predpisanih stroškov, sivo ekonomijo in preprečevanjem dela na črno, kar pa je že širši družbeni problem,« odgovarjajo na ministrstvu.

Kako zmanjšati količine?

»To je mogoče samo s spremembo navad državljanov, za kar pa sta potrebna daljši čas in nenehno ozaveščanje,« pravijo v Zeosu. »Količine odpadkov z grobov lahko zmanjšamo tako, da prižgemo svečo manj. Če se temu ne moremo izogniti, izberemo do okolja bolj prijazne alternative, na primer sveče iz odpadnega olja. Vsekakor je na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov, če pa to ni mogoče, je nujno vsaj pravilno odlaganje v namenske zabojnike,« dodaja Katja Sreš.

»Shemam in predelovalcem zmanjšanje količine seveda ni v interesu, a država z ozaveščanjem potrošnikov oziroma obiskovalcev pokopališč dela v smeri zmanjšanja količin odpadkov. Od veljavnosti uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami iz leta 2008 sicer količina sveč ves čas pada,« pravi Gulič.

Na ministrstvu poudarjajo, da je količino odpadkov najbolje zmanjšati s preprečevanjem. »V primeru odpadnih nagrobnih sveč to pomeni zlasti sveče, ki jih je mogoče znova napolniti, ali take z daljšim časom gorenja, in tudi premislek vsakega posameznika glede dejanj, povezanih s tradicijo. Gre za spremembo vedenjskih vzorcev, kar nikoli ni kratkotrajen proces. Še vedno pa je mogoče prižgati tudi virtualno svečo,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Prijavi sovražni govor