Trajnostni razvoj je Sloveniji pisan na kožo

Ljubljana – »Trajnostni razvoj je edina pot, ki jo smemo ubirati,« pravi predsednik vlade Miro Cerar. »Slovenija je v srcu Evrope, je križišče poti, lahko je tudi laboratorij novih praks,« pa meni Ronnie Lessem, profesor iz Ženeve. Težava je le, kot opozarja stroka, da premalo storimo v tej smeri.

»Slovenija ima odlične potenciale za trajnostni razvoj, ki ga lahko s krepitvijo okoljskega, družbenega in gospodarskega kapitala izkoristi za nov razvojni zagon,« je na posvetu o povezovanju potencialov za trajnostno prihodnost dejal premier Miro Cerar in dodal, da si bo vlada prizadevala, da se to tudi uresniči. Vendar bo zato treba spremeniti vrednostni sistem vsakega od nas in vnesti celostni pristop v vse pore življenja. Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je ob tem povedal, da bodo za raziskave in razvoj namenili 68 milijonov evrov, za konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij 90 milijonov, za socialno podjetništvo 10 milijonov, za socialno vključenost pa 35 milijonov evrov. Projekti, ki bodo zagotavljali zmanjševanje emisij, bodo dobili desetino več denarja. »Trajnostno investiranje je najboljša priložnost za našo prihodnost,« meni tudi Počivalšek.

Strategija na strategijo

»Zelo radi govorimo, da smo bogati, ko je treba priti do rešitev, pa zmanjka energije,« pa je dejala državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) Tanja Bogataj, pri čemer je poudarila, da prednosti Slovenije niso le naravni viri, temveč tudi izobraženost in usposobljenost ljudi. MOP sicer usklajuje pripravo okvirnega programa prehoda v zeleno gospodarstvo. »To ne bo le lep papir, pomembnejše je sodelovanje vseh vladnih resorjev in krepitev zaupanja,« pravi Bogatajeva v zagovor, zakaj program še ni pripravljen. Dodala je, da Slovenija dejansko ne potrebuje kupa strategiji, temveč le strategijo razvoja in akcijske načrte.

Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pa usklajuje pripravo enega od desetih programov iz koalicijske pogodbe, Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije. Država bo poroštveno shemo za delavske odkupe podjetij, spodbude projektov lokalne samooskrbe s hrano, lokalnih energetskih, turističnih, stanovanjskih, obrtniških in razvojnih zadrug in podobno uveljavila v začetku prihodnjega leta.

Slovenija lahko vodi

»Kapitalizem je zastarel sistem, le veliko ljudi tega še ne vidi, politika pa vztraja, da alternativni sistem pač ne obstaja. Veliko ekonomskih alternativ je na poti, na fakultetah pa žal o njih nič ne slišiš,« je povedal Alexander Schieffer iz Centra za integralni razvoj Trans4m v Ženevi. Ronnie Lessem je dodal, da smo bili v Evropi preslepljeni, da smo zahodnjaki, in da je zdaj Evropa videti kot ZDA. »Kapitalizem uporablja kapital za to, da mu ljudje služijo, za človeka pa je bolj naravno, da kapital služi ljudem. Bodimo to, kar dejansko smo, pa bo Slovenija vodila pot v prihodnost,« je dejal Lessem.

Vida Ogorelec iz Umanotere je menila, da bi bilo lepo leteti še naprej na teh krilih, vendar je opozorila, da so nevladne organizacije že 2007 izdale Plan B, vizijo trajnostnega razvoja Slovenije. Zdaj že šest let čakajo na strategijo razvoja Slovenije, glede na slišano na posvetu pa bi lahko oba dokumenta kar združili. Na posvet sicer skoraj ne bi prišli, ker so v izjemno težavnem finančnem položaju. Vlada namreč zadnja leta namenja nevladnim organizacijam le 0,07 odstotka državnega denarja.

Ljudje so pomembni

»Slovenija je po biotski raznovrstnosti vroča točka v EU. Slovenija je celo drugače zelena kot druge države. V svetu pa je neizpodbitno dokazano, da je izguba biotske raznovrstnosti večja težava kot podnebne spremembe. Brez sodelovanja z ljudmi je trajnostni razvoj nemogoč, z ukrepi vlade in kaznimi ni mogoče odpraviti slabih praks,« je ob tem opozoril Darij Krajčič, direktor Zavoda za varstvo narave.

Dušan Plut iz Filozofske fakultete je dodal, da gospodarskega razvoja ne moremo več graditi na povečevanju rabe surovin, energije in pozidavanju prostora. Možnosti so drugje, Slovenija je po naravnem kapitalu med 20 najbolj privilegiranimi državami na svetu, najbolj zaradi vode, gozdov, možnosti uporabe mavrice obnovljivih virov energije in zaradi geografske pestrosti. Plut za samopreskrbo s hrano predlaga čiščenje 10 odstotkov zaraščenih kmetijskih površin, poleg tega pa ljudsko sprejemanje strategije razvoja in tekmovanje strank, katera jo bo bolje izvajala.