Tristo nasmejanih in blatnih do ušes

Električarji so v gozdu od sedmih zjutraj, zvečer pa jih delovodja naganja domov.

pet, 15.12.2017, 12:00

Čušperk, Zdenska vas – »Naj se fotograf odmakne od drevesa. Če so žice do konca napete, lahko vrh smreke, ko bo deblo prežagano, odleti nekaj metrov v zrak. Je smrtno nevarno,« je dejal eden od treh sekačev. Gozdovi na širšem Kočevskem so za 300 delavcev Elektra Ljubljane in več deset drugih, ki od zore do trde teme spet vzpostavljajo elektro-energetsko omrežje, polni pasti.

»Tu ne moremo priti zraven,« je, potem ko smo se po blatnem kolovozu pripeljali od poškodovanega daljnovoda ob vasi Zagorica blizu Vidma - Dobrepolja, dejal sekač Tonči Bevcar, ki je v Štorah vstal ob pol peti uri zjutraj in se v teh dneh vrača domov po sedmi zvečer.

Električni steber na desni strani ceste je imel ukrivljeno nosilno konzolo, steber na levi strani popolnoma polomljeno. Od te so se v smeri proti gozdu električni kabli zavili k tlom. Naslednjega stebra se zaradi dvometrskega grmovja pod daljnovodom ni videlo: »Toda drevo, ki je padlo na kable, mora biti zelo blizu.«

Potka, ki smo jo pod krošnjami dreves našli deset metrov stran od napeljave, je bila precej laže prehodna. Kmalu sta ob padli smreki zabrneli dve klasični motorni žagi. S sekačem z žago na podaljšku Sebastjanom Tedino sva bila na varni razdalji: »Naslednji električni steber je povsem zlomljen, kablov sploh ni videti, ker so na tleh.«



Foto: Tomi Lombar/Delo

Zaradi manjše napetosti so se žice po sprostitvi dvignile za le dva metra, in to počasi. »Tu smo imeli srečo. Tudi takšne hlode vrže šest, sedem metrov v zrak,« je dejal Bevcar in z rokama nakazal na premer 30 centimetrov: »Gre kot sulica.«

Brez elektrike 30.000 ljudi

»V 35 letih službe nisem doživel, da bi vetrolom povzročil toliko škode,« je dejal delovodja Elektra Ljubljana Salko Blekovič, ki je od srede zjutraj do četrtka do dveh popoldne nadzoroval usposabljanje enega glavnih daljnovodov do Dobrepolja. Iz smeri Grosuplja je bilo med vasema Čušperk in Zdenska vas polomljenih deset električnih drogov, poškodovanih je bilo 40 razpetin med daljnovodi, skupaj dolgih skoraj štiri kilometre.

Med najinim pogovorom je bilo na območju Elektra Ljubljana brez električne energije še vedno okoli 1200 ljudi. A če sta bili po našem odhodu izvedeni načrtovani priključitvi »Blekovičevaga« daljnovoda in transformatorske postaje pri Turjaku, se je število ljudi brez električne energije zelo zmanjšalo.

Razsežnost že opravljenga dela na močno poškodovanem elektro-energetskem omrežju, ki so ga predvsem po gozdovih in daleč od oči končnih uporabnikov ta teden opravili električarji in gozdarji, razkriva podatek, da je bilo po koncu neurja z močnimi sunki vetra na območju od Turjaka do Kolpe skoraj vseh 30.000 tam živečih ljudi brez električne energije.

Generacija vetrolomčkov

»Elektrike je zmanjkalo v torek ob pol treh zjutraj, spet smo jo dobili v sredo okoli enajstih zvečer,« je dejala Marta Kralj iz Zagorice, »sin je včeraj kupil agregat.« Moški, ki je takrat prišel mimo, se je pošalil, da bi bilo ob življenju brez električne energije v vasi več otrok. »Žledolomčki pravimo otrokom, ki se jih je veliko rodilo devet mesecev po žledolomu pred leti. Tile bodo pa vetrolomčki,« se je pošalil eden od Blekovičevih delavcev, ko je imel skupaj s kolegi ob dveh popoldne prvi obrok po zajtrku.

»Dober tek«

»Še kaj boljšega smo si zaslužili,« je bil odgovor skupine 21 električarjev, nasmejanih, utrujenih in blatnih do ušes. Nato so resno spregovorili o svojem delu. Pri strogo električnih opravilih ni nevarno, ne nazadnje so električarji kljub pisanim oblačilom zelo zadovoljni z delovno opremo: vrhunski električni pasovi, podobni plezalnim, a dvakrat težji imajo številne dodatke, stanejo pa 300 evrov. Nevarna so predvsem drevesa.

»Prvi dan smo bili na terenu do desetih zvečer, nato smo mnogi imeli še dežurstva,« je dejal moški iz nadzorstva Logatec, ki je želel ostati neimenovan. Nato so bili na terenu od sedme zjutraj do trde teme in tako bo še nekaj prihodnjih dni.

»Včeraj sem jih moral zvečer naganjati domov,« je dejal Blekovič: »Naš cilj je čim prej dostaviti električno energijo. Včasih tudi improviziramo in vsega ne opravimo stoodstotno, da po nepotrebnem ne izgubljamo časa. Če je drog, recimo, zlomljen spodaj, ga spustimo, na novo utrdimo in ga tako začasno saniramo. Zamenjamo pa ga lahko pozneje, v boljših vremenskih razmerah in s predhodno napovedjo uporabnikom, kdaj bodo brez električne energije.«

Ko smo se razšli, je že rosilo. Vremenska napoved za danes je spet slaba. Utrujeni električarji, ki so od Turjaka do Kolpe v nekaj neprespanih dneh usposobili ključne kilometre močno poškodovanega tisočkilometrskega elektro-energetskega omrežja na stebrih, pa bodo ostali v pripavljenosti.

Prijavi sovražni govor