Trumpokalipsa?

Kaj izvolitev podnebnega zanikovalca za predsednika ZDA pomeni za podnebje?

Donald Trump je v predvolilnem času dejal, da so podnebne spremembe kitajska zarota, ki je namenjena uničenju ameriške industrije. Posledično naj bi pod njegovim vodstvom ZDA ignorirale zaveze iz Pariškega podnebnega sporazuma.

Trump je napovedal, da bo ustavil vsa prizadevanja svojega predhodnika na področju podnebne politike, zato bo med drugim ukinil podporo obnovljivim virom energije in umaknil regulacije glede čistega zraka, ki omejujejo rabo premoga. Volivcem, ki prihajajo iz držav, bogatih z zalogami premoga, je obljubil, da bo vrnil delovna mesta, ki so bila opuščena zaradi Obamove politike opuščanja energije, pridobljene iz premoga.

Trump je lahko le izgovor, da se nič ne ukrene. Foto John Locher/AP

Številni ugledni podnebni znanstveniki trdijo, da bi uresničitev Trumpovih obljub pomenila, da človeštvo ne bi moglo več ustaviti najnevarnejših podnebnih sprememb. Trump na čelu države, ki je takoj za Kitajsko največja svetovna onesnaževalka podnebja, je dejstvo, s katerim bo treba računati.

Kaj to pomeni za prihodnost podnebne politike po svetu in kako naj se odzove Slovenija?

Povprečni izpusti toplogrednih plinov na prebivalca Slovenije znašajo približno sedem do osem ton, kar je štiri- do petkrat več od tone in pol, kolikor bi povprečen Zemljan lahko izpustil, ne da bi ogrožal stabilnosti podnebja. Dokler svojih izpustov (kot posamezniki, kot skupnosti, kot podjetja, kot občine in kot država) ne bomo začeli resno zmanjševati, je novoizvoljeni ameriški predsednik le poceni izgovor za naše neukrepanje.

Kaj so glavne zahteve podnebne politike, ki naj nas vodijo do stabilnega globalnega podnebja?

Če naj ustavimo globalno segrevanje na ravni od 1,5 do dve stopinji Celzija toplejšega ozračja v primerjavi s predindustrijsko dobo, kar bi pomenilo dobre možnosti za relativno varno podnebje na Zemlji, je treba izpeljati nekaj velikih programov prehoda na brezogljično družbo.

V 15 letih je v celoti treba opustiti rabo premoga. Promet je treba narediti učinkovit (kolo, javni prevoz, souporaba vozil) in ga elektrificirati, elektriko pa proizvesti iz obnovljivih virov energije.

Rabo premoga je treba opustiti. Foto Tadej Regent/Delo

Ker izpusti iz živinoreje predstavljajo 15 odstotkov svetovnih izpustov, kar je približno toliko kot vse oblike svetovnega prometa skupaj, je treba bistveno zmanjšati rabo mesa v prehrani (predvsem govedine, ki predstavlja 65 odstotkov vseh izpustov).

Treba je prenehati izsekavati (deževne) gozdove (15 odstotkov vseh izpustov) in čim več površin ponovno pogozditi.

Stavbe, ki povzročijo 36 odstotkov vseh izpustov v EU, je treba toplotno nadgraditi, jih opremiti s sončnimi kolektorji in s sončnimi elektrarnami, vse nove stavbe pa je trebna zgraditi v skladu z najvišjimi energijskimi standardi.

Vsi ti ukrepi seveda veljajo tudi za Slovenijo, pri čemer naslednja področja predstavljajo večje izzive:

Kako dovolj hitro opustiti rabo premoga v Tešu in TE-TOL in v času prehoda ustrezno poskrbeti za več tisoč delavk in delavcev, ki trenutno živijo od dela, povezanega s kopanjem in kurjenjem premoga? Delavce je treba prezaposliti, rudnike je treba sanirati, hkrati pa je treba dovolj hitro zagotoviti nove količine energije iz obnovljivih virov energije, kot so sončne in vetrne elektrarne, in prilagoditi energetski sistem, da bo to omogočil.

Elektrificirati bi bilo treba promet. Foto Leon Vidic/Delo

Kako zagotoviti dovolj kakovosten javen prevoz, da se bo več sto tisoč ljudi pripravljenih vsak dan odpraviti v službo z avtobusom ali z vlakom, in ne z osebnim avtomobilom? Kako doseči to tranzicijo na način, da se ljudje ne bodo počutili, kot da posegamo v »slovenski način življenja« in bodo to spremembo sprejeli, vzeli za svojo in jo izpeljali čim hitreje? Kako doseči, da bodo ljudje prometno tranzicijo razumeli kot izboljšanje življenjskega standarda, in ne kot njegovo poslabšanje?

Naslednji izziv predstavlja vprašanje, kako na ekonomsko vzdržen način spodbuditi stotine tisoče prebivalcev, da bodo na svojih strehah začeli postavljati sončne elektrarne in začeli izkoriščati druge obnovljive vire, ki se nahajajo v njihovi neposredni okolici (veter, voda)? Obnovljivi viri niso bili še nikoli bolj poceni, na svetovni ravni se nove sončne in vetrne elektrarne gradijo z rekordno hitrostjo, v Sloveniji pa se je vse ustavilo. Če naj obnovljivi viri prispevajo k blaženju podnebnih sprememb potrebujemo ambiciozen program solarizacije naših mest in tudi podeželja. Postaviti moramo vetrne parke povsod, kjer je to mogoče brez negativnih učinkov za naravno in človeško okolje.

Kako redefinirati vlogo mesa v prehrani? Tradicionalno so ljudje jedli meso zelo poredko (ob nedeljah in praznikih) predvsem zaradi revščine. Meso je poleg okusa priljubljeno predvsem zaradi simbolne moči, ki mu ga kultura pripisuje (meso kot simbol možatosti, moči, materialne blaginje in samozavesti). Kako doseči, da bodo ljudje pomembne psiho-socialne potrebe namesto z mesom zadovoljevali z drugimi, za ljudi, živali in okolje manj škodljivimi sredstvi?

Čezmerno porabo mesa je treba normalizirati zaradi podnebnih, zdravstvenih in tudi etičnih razlogov, a če ne bomo naslovili vprašanja simbolne vloge mesa v naših kulturah, bi vsakršni ukrepi na tem področju bili razumljeni kot napad na osebno ali kulturno identiteto posameznika in skupnosti, s tem pa vnaprej obsojeni na propad.

Vlogo mesa v prehrani je treba zmanjšati. Foto Jure Eržen/Delo

Vsi našteti izzivi potrebujejo rešitve, če naj v prihodnjih desetih do 20 letih uspešno izpeljemo podnebno energetsko tranzicijo in s tem prispevamo svoj pravični delež k globalnim prizadevanjem za ohranjanje stabilnega podnebja.

Res je, da Trumpova izvolitev pomeni velik udarec svetovnim prizadevanjem za omilitev podnebnih sprememb. A Trump bo na oblasti štiri do osem let. Podnebna tranzicija, ki je pred nami, pa je stvar desetletij. Trumpovo izvolitev lahko jemljemo kot izgovor, da nam ni treba ničesar spremeniti. Lahko pa jo razumemo kot priložnost za razmislek, kaj smo vsak posebej in vsi skupaj pripravljeni narediti, da bi prispevali svoj pošteni delež za reševanje enega največjih problemov 21. stoletja.

Izvolitev zanikovalca podnebnih sprememb na čelo ene najpomembnejših držav na svetu je gotovo slaba novica za podnebje. A če bomo (p)ostali neomajni glede reševanja podnebnih sprememb, če bomo pripravljeni prevzeti vsak svoj delež odgovornosti, je lahko ta zgodovinski dogodek le opomnik na moč, ki jo imamo kot bitja, da se dobrih stvari ne lotevamo le, kadar je to koristno, poceni in zabavno, ampak zmoremo v sebi najti moč in se lotiti stvari, zato ker je prav tako in ker si želimo prispevati k dobremu v svetu. Če se bomo tega lotili skupaj, se lahko velikega prehoda tudi veselimo. Samo pomislite, brezplačna energija sonca z vsake strehe, moderni in hitri vlaki, električni avtomobili, najsodobnejše tehnologije bivanja in čarobni užitki ob brezmejnih možnostih nove kulinarike brezmesnih jedi. Malo je izzivov, ki so tako veliki in so lahko hkrati tako zelo razburljivi.

***

Eko blogi na Delo.si in v Zelenem Delu

Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.

Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznovstnih področjih bodo predstavljali:

Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.

Luka Omladič, asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.

Dejan Savič je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.

Bojan Stojanovič, predstavnik WWF Adria.

Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.

Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.

Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnika o uporabi človeka.

Borut Tavčar, novinar Dela.