Tiskane izdaje
Postojna/Pivka - Ornitologi z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) beležijo širjenje gnezditvenega območja bele štorklje s severovzhoda proti zahodu Slovenije. Naseljevati in gnezditi so začele tudi na območju Notranjske in Ljubljanskega barja.
Tudi zaradi tega podatka so na Dilcah pri Postojni pripravili obročkanje mladičev letošnjega legla štorkelj.
Namen obročkanja je zbiranje podatkov o selitvah ptic. Kje se vrsta pojavlja, je namreč nujen podatek za učinkovito načrtovanje varstvenih ukrepov oziroma varstvo štorkelj. Poleg tega z obročkanjem dobijo informacije o načinu življenja ptic, so za STA povedali na Zavodu RS za varstvo narave.
V zadnjih dvajsetih letih se je pri nas število belih štorkelj povečalo. Lani je po podatkih DOPPS v Sloveniji gnezdilo 250 parov belih štorkelj. Iz severovzhodnega dela Slovenije so se naselile še v Belo krajino, Savsko ravan in Dolenjsko podolje, na Notranjsko in Ljubljansko barje.
Kljub povečanju populacije je bela štorklja ranljiva vrsta, predvsem zaradi ogroženega prehranjevalnega habitata. Za uspešno gnezdenje te ptice sta namreč glavni grožnji povečanje intenzivnosti kmetijstva in izuševanje mokrišč. Štorkljam pri nas tako primanjkuje hrane, ogrožene so tudi zaradi uničevanja travnikov, suše in trki z električnimi žicami.
Večina štorkelj svoje gnezdo zgradi na električnih drogovih, zato za povečanje varnosti na drogove namestijo gnezdilne podstavke. Foto: AFP/Uwe Zucchi
Večino gnezd štorklje zgradijo na električnih drogovih in dimnikih. Gnezda so okrogla, znesena iz vej in blata. Vanj štorklje znesejo do pet jajc. Mladiči se izvalijo dober mesec po začetku valjenja nekje v začetku maja, gnezdo pa zapustijo po 54 do 70 dneh, predvidoma v začetku julija. Da bi povečali varnost gnezd, na električne drogove pogosto namestijo gnezdilne podstavke.
Bela štorklja je sicer največji evropski ptič in ena najbolj karizmatičnih ogroženih vrst ptic. Pri nas v Evropi jih najdemo le poleti, saj zimo preživijo v podsaharski Afriki.
Sicer so te ptice zelo koristne živali, saj njihov glavni plen predstavljajo mali sesalci. Hranijo se tudi z dvoživkami, žuželkami, plazilci in deževniki, ki jih iščejo na travnikih, pašnikih in poljih.
