»Turistom je najlažje reči, da nekaj smrdi«

Slaba dva tedna po onesnaženju reke Pivke in poginu rib v Pivki jami so bili ostanki bele pene, ki je na več mestih segala meter visoko, le še v nekaj rečnih zalivčkih v jami, voda pa je bila kalna zaradi močnega deževja, ne onesnaženja in smradu, kot ju na Postojnskem ne pomnijo.

Franjo Drole z Inštituta za raziskovanje krasa je podobno vodno onesnaženje videl le v Škocjanskih jamah leta 1988. Povzročili so ga izpusti odplak iz Tovarne organskih kislin in Lesonita iz Ilirske Bistrice v reko Reko. Tokrat je sogovornik kupe pen in poginule površinske ribe v Pivki jami našel 4. junija, po njegovih ocenah kakšen teden po udarnem valu onesnaženja, že kakšen mesec prej pa je na Postojnskem neznosno smrdelo po gnojenju.

Prebivalce je začelo skrbeti tudi, kakšna je voda, ki priteče iz njihovih pip. Na včerajšnji novinarski konferenci je njihov strah zgolj nekoliko pomiril David Penko, direktor podjetja Kovod, ki s pitno vodo preskrbuje občane Postojne in Pivke, z rezultati analiz, da je pitna voda za zdaj neoporečna in da nova čistilna naprava – na staro so v preteklosti letele kritike o slabem delovanju – dobro deluje. Vendar je tudi on prepričan, da se z vodo v postojnski občini od leta 2009 dogajajo »čudne stvari«. Pri tem je jasno nakazal na fekalno onesnaženje, ki je bilo najverjetneje krivo tudi za nedavno onesnaženje reke Pivke in pogina rib v Pivki jami.

Fekalno onesnaženje v sezoni gnojenja

Potrdile so ga tudi zunanje analize še neobdelane vode iz vodnega zajetja Malni, opravljene v zadnjih dveh tednih. Medtem ko 7. junija analize niso pokazale fekalnega onesnaženja, je ta bil ob naslednjih vzorčenjih vse večji in se še vedno povečuje. Vendar je voda po pripravi še vedno skladna, je poudarila Irena Sušelj Šajn, vodja službe za zdravstveni nadzor in analize v Kovodu. Trend zadnjih petih let jasno kaže, da se koliformne bakterije, ki kažejo na fekalno onesnaženje, vedno pojavijo v sezoni gnojenja, je povzela.

Na vprašanje, kdo bi lahko bil krivec za fekalno onesnaženje, na konferenci ni bilo odgovorjeno, prebivalci Postojnskega pa vedo povedati o več primerih nočnega polivanja grezničnih odpadkov. Kmetijski inšpektorat je v odgovoru na Delova vprašanja zapisal, da je praznjenje greznic pri posameznikih v pristojnosti občinskih služb. Isti inšpektorat pa je pristojen za nadzor nad uporabo organskih gnojil na kmetijskih zemljiščih. Lani je opravil nekaj več kot tisoč pregledov, pri čemer je ugotovil 169 nepravilnosti in izrekel za 11.000 evrov glob.

Nadzor ob nedavnem onesnaženju je opravil tudi na kmetiji, ki obdeluje površine v okolici letališča Postojna, kjer je bilo izvedeno intenzivno gnojenje. Ugotovil je, da je bil raztrosen hlevski gnoj iz perutninske reje, ki je sicer zelo neprijetnega vonja, vendar je bilo gnojenje opravljeno skladno z zakonodajo, kmet pa je imel tudi vso dokumentacijo za raztros. Postojnski župan Igor Marentič je takšne rezultate označil za »nerelevantne«, saj so se inšpekcijske službe – pri tem si kmetijski inšpektorat deli krivdo z okoljskim, kjer se je vse skupaj najprej ustavilo – zganile in vzorce na terenu odvzele šele deset dni po prijavi. Občina jih je po njegovih besedah k ukrepanju prek medobčinskega redarstva pozvala na začetku junija.

Čista voda ključna tudi za človeške ribice

Na ciklično pojavljanje onesnaženj reke Pivke in neodzivnost inšpekcijskih služb se je skliceval tudi Marjan Batagelj, predsednik uprave družbe Postojnska jama. »V tem trenutku se vsi veselimo človeške ribice. Pogoj za njeno preživetje je čista voda. To pa ni samo pitna voda, ampak tudi čista reka Pivka. Vsi učinki okolja, ki nastajajo s spiranjem, polivanjem gnojnice ali kakršnim koli drugim onesnaževanjem, končajo v podzemlju. Turistom je najlažje reči, da smrdi,« je bil nazoren.

Da stanje reke Pivke pred vhodom v Postojnsko jamo ni dobro, kažejo rezultati z vzorčnega mesta Agencije za okolje, na katerem občasno vzorčijo fizikalno-kemijske parametre in vodne organizme. »Združba, ki živi tam, kaže na veliko in pogosto organsko obremenjenost, pravi Sašo Weldt, biolog, zadnji čas pa predvsem porodničar človeške ribice, ki je do zdaj »povila« že 13 zmajčkov. Stopnja onesnaženosti Pivke, ko se spusti v podzemlje postojnskega jamskega sistema, je tako rekoč neznanka, saj po Weldtovih besedah ni jasno, kdo v državi je pristojen za podzemno vodo.

Prav tako je kompleksen odgovor o posledicah onesnaženja za jamske živali. »Z vsakim organskim onesnaženjem v vodno okolje pridejo hranilne snovi, ki omogočajo, da v jami preživijo tudi vrste iz površja, jamske živali pa zaradi izgube življenjskega okolja lahko izumrejo,« razlaga Weldt. Ob nenadnem zelo intenzivnem onesnaženju se zgodba dodatno zaplete. »Zaradi eksplozije življenja v jami zmanjka kisika in živali začnejo umirati. Naenkrat pomrejo ribe, kar je najbolj opazno, lahko pa tudi vse druge živali. Človeška ribica je na srečo mojster preživetja v okolju z nizko vsebnostjo kisika, vseeno pa zaradi takšnega dogodka lahko izgubi hrano.«

Postojnski jamski sistem je najbogatejši na svetu; v njem živi vsaj 175 različnih vrst, od tega je 115 izključno jamskih. Vse, kar se dogaja z organizmi v njem, na koncu občutimo tudi ljudje. »Kraške jame so postale velike kanalizacijske cevi,« meni Drole. Vendar »Kras udari nazaj, če ne prebivalcev ob njem, pa tiste nizvodno. Iz postojnskega vodovoda, ki dobiva vodo iz Malnov, se preskrbuje okoli 22.000 prebivalcev Postojne in Pivke in je edini vodni vir za te ljudi. Okoli 20 odstotkov vode pride iz reke Pivke in Cerknice preko reke Rak.«