Mladi poročevalci za okolje 2017/2018

Mladi poročevalci za okolje

Mladi poročevalci za okolje je mednarodni program, v katerem sodeluje prek 70.000 dijakov in študentov ter 7.500 učiteljev in mentorjev v 28 državah po vsem svetu. Namenjen je prepoznavanju, analiziranju, razumevanju in povezovanju vzrokov, učinkov ter posledic različnih okoljskih aktivnosti in procesov v lokalnem okolju, ki jih je posredno mogoče povezati tudi z globalnimi izzivi. Eden izmed ciljev projekta je, da mladi razmišljajo o okoljskih izzivih ter tudi druge spodbujajo k razmišljanju o njih in skupnemu iskanju rešitev.

V šolskem letu 2017/2018 spodbujamo učence iz novinarskih krožkov, dijake in študente, da postanejo poročevalci o okolju in za okolje, opazujejo ter raziskujejo svoj prostor, prepoznavajo težave in izzive, ugotavljajo njihove vzroke ter učinke, poiščejo dodatne informacije in pojasnila pri strokovnjakih. Iščejo lahko primere, projekte in posameznike, ki s svojim delovanjem prispevajo k izboljšanju stanja v okolju ali pa – nasprotno – opozarjajo na dejavnosti, ki okolju povzročajo negativne učinke.

Projekt Mladi poročevalci za okolje v šolskem letu 2017/2018 izvajata program Ekošola in Delo.

 

Najboljše izdelke bomo vsaka dva meseca objavili v časniku DELO, in sicer v Zelenem Delu, ki izhaja ob petkih, ter na spletni strani www.delo.si. Ob koncu vsakega natečajnega obdobja pa bodo med vsemi objavljenimi prispevki trije najboljši še dodatno nagrajeni.

Nagrade:

• naročnina na Delo Ekspres (mesečna, polletna, letna)
• ogled medijske hiše Delo (predstavitev Dela, redakcije, novinarjev, nastajanje časopisa)

Kdo lahko sodeluje?

V natečaju lahko sodelujejo učenci, dijaki in študenti, stari od 11 do 21 let, ki oddajo prispevke v treh starostnih kategorijah: 11–14 let, 15–18 let,19–21 let.

O čem naj pišem?

Teme prispevkov so v šolskem letu 2017/2018 naslednje:

• september-oktober: energija (npr. viri energije, URE, OVE)
• november-december: odpadki (npr. ravnanje z odpadki, krožno gospodarstvo)
• januar-februar: trajnostna mobilnost (npr. javni promet v domačem kraju, kolesarske steze, teden mobilnosti) zdrav življenski slog (npr. gibanjepozitivno razmišljanje)
• marec-april: biotskja raznolikost (npr. invazivne rastline)
• maj-junij: voda ( npr. energija in voda, poraba vode)

Kako naj pripravim prispevek?

Pripravite lahko tri vrste novinarskih prispevkov: pisne, fotografske ali videoprispevke.

• Pisni prispevki: Zaželeno je, da imajo pisni prispevki obliko enega od naslednjih novinarskih žanrov: poročila, ankete, intervjuja ali komentarja. Spodaj so na kratko opisane tudi njihove zakonitosti.

• Fotografski prispevki: Kot fotografski prispevek lahko pošljete eno fotografijo ali galerijo, v kateri je do 12 fotografij. Fotografije naj bodo opremljene naslovom (do 140 znakov) in kratkim opisom (do 150 besed). Opis mora pojasniti povezavo med obravnavnim okoljskim problemom ali izzivom oz. življenjskim slogom ter temo in po možnosti nakazati rešitve.

• Videoprispevki: Videoprispevek naj bo pripravljen kot dokumentarni film, reportaža ali intervju. Imeti mora naslov (do 140 znakov). Zaželeno je, da dolžina ne presega treh minut. Videoprispevek naj bo pripravljen tako, da ga je mogoče objaviti na portalu YouTube.

Do kdaj moram poslati prispevek?

Prispevke, ki jih lahko pripravi tudi več avtorjev skupaj, je treba poslati najkasneje deset dni po koncu razpisane teme.

Prispevke bomo zbirali po zaključku vsakega cikla in sicer:

⇒ Energija (september-oktober) do  vključno 10. 11. 2017
⇒ Odpadki in hrana (november-december) do vključno 10. 1.  2018
⇒ Trajnostna mobilnost in Zdrav življenjski slog (januar-februar) do vključno 9. 3. 2018
⇒ Biotska raznovrstnost (marec-april) do vključno 10. 5. 2018
⇒ Voda (maj-junij) do vključno 8. 6. 2018

Kam naj pošljem prispevek?

Prispevke pošljite na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Kje lahko dobim več informacij?

Za več informacij o projektu pokličite na številko 031 32 33 32 ali pišite na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Kaj je poročilo?

V poročilu pripovedujete o dogodku. Vaš bralec pričakuje, da bo v poročilu dobil odgovore na vprašanja: KAJ se je dogajalo?, KJE se je dogajalo?, KDAJ se je dogajalo? in KDO so bili nosilci dogajanja?. Poročilo je sestavljeno po časovnem zaporedju ali po pomembnosti. Drugi način je pogostejši, pomeni pa, da najprej predstavite najpomembnejše ugotovitve in podatke, nato pa manj pomembne. Poročilo ima informativen naslov, lahko tudi podnaslov, nato sledi vodilo in takoj za vodilom jedro, v katerem poročate o dogajanju. Vodilo vsebuje najpomembnejše informacije o dogodku (kaj se je dogajalo, kje se je dogajalo itd., lahko tudi ključno ugotovitev). Vodilo je kratko (zadošča že en stavek) in razumljivo. V poročila novinarji vključujejo tudi dobesedne navedke (nekaj navedkov, ne preveč in ne smejo biti dolgi). Skušajte izbrati navedke, ki so barviti, presenetljivi, hudomušni ali skrb zbujajoči. Z njimi boste popestrili besedilo, pa tudi bralci bodo iz njih razumeli, da ste bili res v središču dogajanja. Pomembno je še to, da ste v poročilu nevtralen opazovalec dogajanja, to pomeni, da v besedilu ni vašega mnenja.

Obseg: 2500 znakov skupaj s presledki

PRIMERI:
• http://www.delo.si/novice/okolje/pogozdovanje-za-povezanost-z-okoljem.html
• http://www.delo.si/novice/okolje/odpadke-izvazamo-zakonito.html
• http://www.delo.si/novice/okolje/orangutane-izrinja-palmovo-olje.html    

Kaj je anketa?

Namen ankete je predstaviti čim bolj različna mnenja, ocene in stališča različnih ljudi o zanimivem dogodku ali vprašanju. Anketo lahko naredite med obiskovalci prireditve, mimoidočimi ipd. Izbirajte naključno, a skušajte vključiti ljudi različnih starosti, poklicev, spolov ipd. Zadošča, če je vprašanih od tri do šest ljudi. Anketa ima kratek in informativen naslov ter kratek uvod. V uvodu predstavite stanje ali dogodek, o katerem boste spraševali anketirance, na koncu uvoda pa povzemite vprašanje, npr. z: Zanimalo nas je, kaj/kako/zakaj ... V jedru ankete sledijo približno enako dolgi dobesedni navedki anketiranih, zraven je njihova fotografija, ob fotografiji pa ime in priimek ter poklic, lahko tudi kateri drug podatek (npr. država, iz katere prihajajo, če gre za turiste in je to pomembno za temo). Odgovore anketiranih jezikovno uredite, vendar pazite na to, da ne spremenite vsebine izjave in njenega pomena.

Obseg: največ 650 znakov skupaj s presledki

Kaj je intervju?

Glavni namen intervjuja je predstavitev zanimive ali pomembne osebnosti, njenih izkušenj in/ali pogledov na dogodke. Praviloma je intervjuvana oseba ena (le izjemoma dve), prav tako je spraševalec praviloma en sam (lahko tudi dva, a ne več). Po vsebini so intervjuji osebnostni in tematski. Pri prvih je v središču pozornosti intervjuvanec, njegovo delo in življenje (torek KDO govori), pri drugih pa tema, o kateri govori (KAJ oz. O ČEM govori). Možni so tudi intervjuji, v katere je vključeno oboje. Za dober intervju se je treba temeljito pripraviti, tj. zelo dobro poznati intervjuvanca in temo, o kateri bosta govorila. Pri izvedbi intervjuja pazite na to, da bodo vaša vprašanja jasna, odgovore poslušajte zelo pozorno in spodbujajte sogovornika, da pove čim več. Intervju je treba izvesti v živo, izvedba intervjuja prek e-pošte ali v kateri drugi pisni obliki ni primerna. Svoje iztočnice in vprašanja v pisnem prispevku jasno ločite od odgovorov intervjuvanca. Intervju ima kratek uvod, besedilo pa se konča brez sklepa, torej kar z zadnjim intervjuvančevim odgovorom. Pri intervjujih, ki bodo objavljeni v pisni obliki, je treba intervjuvančeve odgovore napraviti berljive, pri čemer ne smejo izgubiti avtentičnosti in verodostojnosti. Gre za zelo zahtevno nalogo, zato pri popravljanju slovničnih napak ter nepravilnega ali nerodnega izražanja zelo pazite, da s popravki ne kršite načela vsebinske točnosti.

Obseg: od 5000 do 6500 znakov skupaj s presledki

PRIMERI:
• http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/janko-kramzar-snaga-bolj-razvito-ravnanje-z-odpadki-stane-vec.html
• http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/novi-tobacni-zakon-odpira-vrata-crnemu-trgu.html
• http://www.delo.si/novice/ljubljana/barje-je-kot-puding-pritisnes-ga-dol-drugje-skoci-gor.html

Kaj je komentar?

Komentar je besedilo, v katerem avtor napiše svoje mnenje in poda lastno analizo dogodka ali stanja. Ko boste pisali komentar, razmišljajte o ozadju dogodka, iščite vzroke zanj in opozorite na možne posledice. Pri tem je pomembno dvoje: (a) dogodek, o katerem pišete ali vas je spodbudil k pisanju komentarja, naj ne bo preveč časovno oddaljen in (b) to, da ne gre za dejstva in informiranje, temveč za vaša stališča, mora biti jasno razvidno (lahko npr. že z nadnaslovom: Komentar). Jezik komentarja ni nevtralen: lahko vsebuje zaznamovane besede (npr. pogovorne, čustvene, starinske), zanimive metafore, retorična vprašanja, nenavadno kratke stavke itd. Komentar ima uvod, jedro in zaključek. V uvodu predstavite dogodek ali stanje, o katerem boste razmišljali v nadaljevanju. V jedru podajte mnenje, povezave in vzroke ter jih utemeljite. V zaključku je glavna misel, vprašanje, ugotovitev, ki sledi iz vsega, kar ste napisali v jedru, lahko tudi poziv za prihodnost ipd. Četudi gre v komentarju za osebno razumevanje in razlago pomembnih dogodkov, ne pozabite, da resničnih dejstev ne smete prikriti ali jih zanikati.

Obseg: največ 2860 znakov skupaj s presledki

PRIMERI:
• http://www.delo.si/mnenja/komentarji/pusti-naj-te-nosi-voda.html
• http://www.delo.si/mnenja/komentarji/pozor-vrocina.html
• http://www.delo.si/mnenja/komentarji/racuni-za-zdravo-okolje.html