Usedline v Tojnici so rakotvorne

Najdene snovi ogrožajo vodne organizme. Prebivalci se bojijo, da bodo ob poplavah tudi njih.

sob, 21.10.2017, 06:00

Vrhnika - Sedimenti v Tojnici, ki so bili močno onesnaženi po požaru v Kemisu maja letos, so rakotvorni, je pokazala analiza, ki jo je na svoje stroške na Nacionalnemu inštitutu za biologijo naročila prva Kemisova soseda in stranka v postopku sanacije vodotoka Bernarda Kropf.

Vzorci sedimentov so bili v delu Tojnice, ki teče mimo parcele Kropfove, odvzeti 2. avgusta, torej še pred izvedbo prve faze sanacije potoka, v kateri so odstranili sedimente na 160-metrskem pasu v neposredni bližini Kemisa. Ekotoksikološki in genotoksični testi sedimenta so po besedah Metke Filipič z Nacionalnega inštituta za biologijo jasno pokazali, da je ta onesnažen z netopnimi snovmi, ki so kancerogene. Da bi ugotovili, za katere gre, bi bilo treba opraviti kemijske analize. Njihova prisotnost je večinoma posledica požara, za natančno potrditev pa bi bilo treba opraviti več raziskav, pojasnjuje Filipičeva.

Prisotnost rakotvornih snovi v sedimentu gotovo škodljivo vpliva na vodne organizme, ki so izpostavljeni tudi drugim strupenim snovem v potoku. Povzetek poročila analize, ki jo je nacionalni inštitut za biologijo opravil po naročilu Kropfove, navaja strupenost za alge in zarodke rib ter njihovo zmanjšano zaleganje. Za zdravje ljudi po oceni Filipičeve nevarnosti ni, saj vode iz Tojnice ne pijejo, prav tako ta verjetno ne prehaja v podtalnico.

Alarm, da ni vse v redu

Sediment se izpira, zato bi se morala mutagena aktivnost snovi sčasoma zmanjšati, vseeno pa je tak rezultat alarm, da nekaj ni v redu, in si pred njim ne bi smeli zatiskati oči, poudarja Filipičeva. Na nacionalnem inštitutu za biologijo so že konec junija, ko so na lastno pobudo opravili test genotoksičnosti vode v Tojnici - ta je pokazal, da v njej ni rakotvornih snovi -, opozorili, da bi se te lahko skrile v sedimentih, in predlagali njihovo vzorčenje. Mutagene snovi, med katere spadajo tudi rakotvorne, v vodi večinoma niso topne in se usedajo v sedimente.


Bernarda Kropf je tudi stranka v postopku sanacije Tojnice. Foto: Jure Eržen

Po zadnjem vzorčenju na inštitutu predlagajo, da država ali onesnaževalec Kemis celostno spremlja ekotoksikološke parametre vodotoka. Po besedah Filipičeve bi bilo zanimivo tudi vedeti, ali so rakotvorne snovi v sedimentih tistega dela Tojnice, kjer so že opravili sanacijo. Podatkov za celovitejšo oceno stanja vodotoka je vsekakor premalo, tisti, ki izhajajo iz toksikoloških testov, pa so dobro izhodišče za spremljanje uspešnosti sanacije.

Bernarda Kropf, ki živi v neposredni bližini Tojnice, potok njeno parcelo obliva s treh strani, se je za analizo, za katero je odštela šest tisoč evrov, odločila ne le zaradi lastne zaskrbljenosti, kaj se skriva v sedimentih, ampak tudi zaradi zaskrbljenosti drugih prebivalcev, ki živijo ob potoku. Vanj so se ob požaru izlili odpadki, ki jih je Kemis dobival iz tovarn zdravil Krka, Leka ter onkološkega inštituta, poudarja. Prebivalci so po njenih besedah nezadovoljni, ker se pristojne državne inštitucije niso lotile takšne analize, tistega, ki bi jo lahko opravil - in jo na lastno pobudo tudi je - pa k njeni izvedbi niso povabile.

Prepričana je, da sedimenti z rakotvornimi snovmi ogrožajo tudi zdravje ljudi, saj ob močnem deževju Tojnica poplavlja okoliške travnike. To se je zgodilo septembra letos. Onesnažene so tudi brežine potoka, čiščenja katerih sanacijski načrt ne predvideva. »Na površini potoka se še vedno pojavljajo oljni madeži, kar je potrdil tudi predstavnik VGP Drave Ptuj (koncesionar, ki je čistil onesnaženje na Tojnici po požaru, op. p.),« pravi Kropfova.


Prva faza sanacije Tojnice po požaru, v kateri so odstranili sedimente na 160 metrih vodotoka, je bila izvedena sredi avgusta. Foto: Uroš Hočevar/Delo

Dokazni material za sodišče

Analizo o prisotnosti mutagenih snovi v sedimentu je predložila sodišču, na katerega se je pritožila na Arsovo delno odločbo sanacijskega načrta Tojnice, kot dokazilo, da ta ni zadosten. Podobno kot Ribiška družina Vrhnika in Ribiška zveza Slovenije v imenu prebivalcev civilne iniciative Sinja Gorica vztraja, da bi bilo treba vodotok sanirati po vsej dolžini okoli 700 metrov, ne le 160-metrskega odseka.

Arso je Kropfovi poslal dopis s predlogom, da izvedensko mnenje o ustreznosti sanacije poda strokovnjak za vode z biotehniške fakultete Mihael Toman. S tem se je strinjala, vendar odgovorov do zdaj še ni prejela. Toman je bil eden vplivnejših in tehtnejših kritikov predloga sanacijskega programa Tojnice, ki ga je na hitro napisal direktor Kemisa Emil Nanut skupaj s »hišnim« podjetjem Ekosfero. Kemis in Arso sta ga nato pooblastila za pripravo naslednje, dopolnilne faze sanacije potoka, in dolgoročnega načrta nadzora, ki ga bo moral izvajati Kemis. Toman je odgovoril, da »pripravlja izvedeniško mnenje, ki bo vključevalo presojo dejanskega stanja, vseh izvedenih ukrepov in predloge za naprej«. Oddati ga mora prihodnji ponedeljek, zato o podrobnostih iz vsebine še ni želel govoriti.

Prijavi sovražni govor