V načrtu kolesarske poti ob celotnem toku reke Save

Mreža Civinet širi znanje in izkušnje o energetsko učinkovitem prometu ter do okolja in ljudi prijaznem urbanem prometu.

pet, 12.02.2016, 10:00

Nova Gorica – Mreža Civinet povezuje mesta, ki se zanimajo za razvoj ambicioznih politik urbane mobilnosti ter ukrepov za čistejši, prijaznejši, energetsko učinkovitejši in trajnostni promet v mestih. V slabih treh letih delovanja pa je prav mreži Civinet Slovenija-Hrvaška, ki šteje že 75 članov, uspelo najbolj razvejiti svoje dejavnosti ter vključiti največje število mest in ostalih partnerjev.

Politični odbor mreže Civinet Slovenija-Hrvaška, ki se je v sredo sestal v Novi Gorici, je ob tej priložnosti posebej omenil vse večje število včlanjenih mest in partnerjev tudi iz Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije in Srbije, kar je rezultat zavzemanja mreže za širitev delovanja v jugovzhodni Evropi kakor tudi širitve zavedanja o pomenu prizadevanja za trajnostno mobilnost v tem delu stare celine, ki ji botrujejo veliki problemi z naraščanjem motornega prometa in slabo kakovostjo zraka v mestih ter njihov vpliv na podnebne spremembe. Izhodiščno zavzemanje za poglabljanje sodelovanja med slovenskimi in hrvaškimi mesti je namreč sčasoma preraslo v spoznanje, da podobne težave pestijo vso regijo, čemur je sledilo povezovanje z mesti in drugimi partnerji na področju trajnostne mobilnosti.

Zgled je Donava

Vlado Babić, koordinator mreže Civinet Slovenija-Hrvaška, je med večjimi projekti, ki jih načrtujejo v prihodnje, omenil ureditev kolesarske poti ob celotnem toku reke Save, ki bi tekla skozi štiri države, in sicer iz Slovenije vse do Beograda. »Mislimo, da gre za pomemben projekt, ki ne bo vplival le na rekreacijski turizem, temveč bi z njim povezali tudi velika mesta in v njih spodbujali kolesarjenje. To je namreč najbolj zdravo sredstvo za spodbujanje mobilnosti. V tem smislu smo že veliko naredili v Ljubljani, veliko se dela v Zagrebu. Sredi marca bomo vedeli, ali smo šli skozi prvo sito za pridobitev evropskih sredstev za idejno uresničitev tega načrta. Resnično upamo, da bomo denar pridobili, saj bi s projektom spodbudili trajnostno mobilnost v štirih državah,« poudarja Babić.

Po njegovih besedah bi v tem primeru kolesarsko pot uredili v prihodnjih štirih letih, brez lastnih sredstev občin pa seveda ne bo šlo. »Proga ni le rekreacijska. Pri projektu smo se zgledovali predvsem po poti ob reki Donavi. Gre za do družin prijazne poti, ki so prilagojene njihovemu kolesarjenju. Tako lahko ljudje aktivno prevozijo svoj dopust, vsako poletje pa je na tej progi že pravcata gneča, tako dobro je obiskana. Tudi ob Savi bi radi uresničili nekaj podobnega: to bi hkrati prineslo veliko novih delovnih mest, razvijali bi gospodarstvo in turizem ter predstavljali kulturne posebnosti območja.«

Zeleno vleče

Med prenosi dobrih praks iz Slovenije v druga mesta še posebej izpostavlja Ljubljano kot zeleno prestolnico Evrope. »K nam prihajajo iz številnih držav, celo iz ZDA in Koreje, da bi videli, kako si je Ljubljana pridobila ta laskavi naziv, in kaj je bilo treba narediti, da ga je dosegla,« pravi Babić. Sicer pa Ljubljana po njegovih besedah pomembno razvija tudi trajnostno mobilnost, pri recikliranju odpadkov pa je celo med najboljšimi v Evropi. »Veliko ljudi prihaja v Ljubljano zaradi njene velike cone za pešce; to je nekaj, kar je v slovenski prestolnici najbolj vidno že na prvi pogled. Gre za oživitev centra mesta, ki je ravno z uvajanjem območij za pešce doseglo višje cene nepremičnin na tem območju. Mesto je s tem, da se je ločilo od avtomobilov, pravzaprav oživelo.«

Prijavi sovražni govor