Tiskane izdaje
Rogaška Slatina – Prvi center ponovne uporabe je dobil naslednike po vsej Sloveniji, v njih pa delajo težje zaposljivi ljudje, kar je bil tudi prvi namen Marinke Vovk. Prihodnost je v novih tehnologijah, od mobilnih aplikacij do tridimenzionalnih tiskalnikov za popravila izdelkov.
Marinka Vovk v pogovoru. Foto OŠ Šmarje pri Jelšah
Marinka Vovk je doktorica bioloških znanosti, direktorica in ustanoviteljica prvega Centra ponovne uporabe v Sloveniji, ki deluje v Rogaški Slatini, raziskovalka in inovatorka na področju izboljševanja odnosa do okolja, ki je v Sloveniji razvila idejo socialnega podjetništva. Zazrta v prihodnost, polna energije in novih idej je osvetlila področje ravnanja z odpadki in krožnega gospodarstva.
S kakšnim namenom ste ustanovili Center ponovne uporabe v Rogaški Slatini?
Z namenom, da še uporabne izdelke znova uporabimo in preprečimo, da postanejo odpadki. S tem zmanjšamo njihovo količino, ob tem pa zaposlimo težje zaposljive ljudi. V lokalno okolje smo prinesli novo obliko podjetništva, t. i. zeleno podjetništvo. Naredili smo miselni premik, da še uporabni izdelki niso odpadki. Ljudi tako ozaveščamo, kako pomembno je varovanje okolja.
Menite, da bi lahko skupaj z drugimi centri po Sloveniji dolgoročno zmanjšali tolikšno količino uporabnih, a zavrženih izdelkov?
Naša mreža centrov ponovne uporabe šteje devet lokacij, smo pa pomagali pri vzpostavitvi številnih drugih mrež te vrste, ki so tudi na Gorenjskem in Dolenjskem, trenutno se oblikuje na Primorskem. Na nacionalni ravni lahko bistveno zmanjšamo količino odpadkov, kar smo že dokazali. Za primerjavo: vsak Slovenec ima na leto najmanj sedem kilogramov izdelkov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.
Kakšna je pot odpadka od moje hiše do polic vašega centra?
Odpadek v smislu ponovne uporabe razumemo kot izdelek. V centru ponovne uporabe sprejemamo uporabne izdelke iz skupine kosovnih materialov in oblačil. Izdelkov, ki jih vračamo v uporabo, je približno 15 odstotkov. Najprej jih diagnosticiramo, nato jih vključimo v obdelavo. Iz tekstila delamo šest različnih serij: od industrijskih krp, ponjav, izolacije do predpasnikov, torb, del pa vrnemo na prodajne police. Porcelan operemo in ga postavimo na police. V našem centru smo usmerjeni predvsem v mizarstvo. Od čiščenja, prek vzdrževanja, priprave in obdelave pridejo izdelki na police. Zelo pomembno je, kako so postavljeni in kombinirani.
Zelo pomembno je, kako so predmeti postavljeni. Foto OŠ Šmarje pri Jelšah
Tema letošnjega Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov je zmanjševanje odpadne embalaže. Kaj svetujete, kako lahko zmanjšamo odpadno embalažo?
Pomembno je, da ljudje poznajo načine za zmanjševanje odpadne embalaže. V prostorih komunalnega podjetja in občine smo naredili razstavo, na kateri smo prikazali različne možnosti, npr. hrane ne zavijajmo v folijo, temveč jo shranimo v posodo. Nosilne vreče, ki jih kupujemo, nadomestimo s košaro, plastične vrečke za sadje in zelenjavo pa s pralno vrečko iz zaves. Dnevno vržemo v koš ogromno embalaže, izdelek pa smo uporabili v zelo kratkem času.
So ljudje ozaveščeni o ločevanju odpadkov ali je še vedno veliko neločenih odpadkov?
OKP Rogaška Slatina redno komunicira s svojimi strankami. Ogromno dela na ozaveščanju prek facebooka. Prvi je začel uporabljati mobilne aplikacije »Več kot odpadki«, ki je zelo dober pripomoček za pravilno ločevanje. V slovenskem merilu je občina Rogaška Slatina, kar so pokazale tudi statistične meritve, ena najbolj ozaveščenih, saj je količina odpadkov na osebo zelo nizka.
Prvi z mobilno aplikacijo. Foto OŠ Šmarje pri jelšah
Ali se pri svojem delu srečujete tudi s kakšnimi težavami, ki se nanašajo na ločevanje odpadkov?
Ljudje so nedosledni in puščajo v embalaži ostanke hrane. Tako se vse skupaj znajde v rumenem zabojniku. Pomembno je bolj dosledno ločevanje oziroma praznjenje embalaže.
Kako je s sortiranjem pri vas?
V zbirnem centru se pripravijo na recikliranje osnovne frakcije, kot so embalaža, papir, plastika, steklo, gradbeni odpad … Gre za primarno pripravo. Sekundarna priprava poteka v Simbiu Celje, kjer sortirajo na več frakcij, nato pa gredo sekundarne surovine v nadaljnjo predelavo.
Kaj pa mešani komunalni odpadki? Imamo na tem področju kakšno možnost, da jih tudi recikliramo?
Mešanih komunalnih odpadkov ne moremo reciklirati, je pa mogoče iz njih pridobiti energijo. V Celju jih s posebno napravo termično predelajo, da izgorijo v energetski del, s čimer se ogreva del mestnega središča. Širše v Sloveniji pa je to težava, saj nimamo take naprave.
Kako ljudi ozaveščate, da bi zmanjšali količino odpadkov?
Ključne so dobre prakse. Ni dovolj samo letak ali obvestilo, ljudje morajo videti, kaj nastane po tem, ko odložijo odpadek v zabojnik. Zato imamo tudi dneve odprtih vrat, da začutijo in dobijo izkušnjo, ki je ključna.
Iz odpadnih posod lahko nastanejo tudi lične posode za rastline. Foto OŠ Šmarje pri Jelšah
Kako OKP prispeva h krožnemu gospodarstvu?
OKP je prvo slovensko komunalno podjetje, ki je najbolj zaslužno za to, da je celoten sistem v Sloveniji zaživel. Prvi center ponovne uporabe je prav v Rogaški Slatini. Na začetku so bile velike težave, saj ministrstvo sistema rumenih vreč ni imelo v zakonodajni izvedbi in ga ni poznalo, prav tako so bile skeptične druge občine. Predpisan je bil namreč sistem ekoloških otokov po prinašalnem sistemu, ki pa že deset let ni bil uspešen. Za prenos sistema v zakonodajo sem imela nemalo poti in dela, da so pristojni na državni ravni razumeli učinke sistema, ki ga je OKP že izvajal in ga je evropska komisija uradno priznala kot najbolj uspešen sistem za zmanjševanje odpadkov, kar je zapisano tudi v evropskem poročilu. Na to smo res lahko ponosni, saj je domala vsa Slovenija po vzoru OKP uvedla ta sistem. Pri tem ima pomembne zasluge direktor OKP Rogaška Slatina Bojan Pirš, ki je z uvedbo inovativnega sistema presegel staro prakso, Rogaško Slatino pa dvignil v sam vrh uspešnih lokalnih skupnosti v zavezi zmanjševanja odpadkov.
Kaj še lahko pričakujemo na področju krožnega gospodarstva na našem območju?
V Rogaški Slatini bomo letos uvedli nekaj zelo inovativnega. Primanjkljaje na izdelkih bo mogoče preprosto natisniti z uporabo 3D-tiskalnika. Tako bo izdelek spet funkcionalen. Želimo, da si mladi tako ustvarijo poklic. Izdelke bomo delali pri nas, ne pa v daljnih azijskih državah. Potovalo bo samo znanje. V Ljubljani nas imenujejo kar »bolnica za odpadke«, saj jih oživimo, tako da postanejo zdravi izdelki in živijo naprej. Prihodnost je vsekakor v varčevanju virov in ustvarjanju zelenih lokalnih delovnih mest, ki bodo v korist ljudem in skupnosti. Popravila in ponovna uporaba z ekodizajnom postajajo pomemben del nove veje podjetništva, ki ga podpira tudi ministrstvo za okolje in prostor s podporo projekta »3R kot življenjski slog«, ki poteka v Sloveniji v izvedbi Okoljsko-raziskovalnega zavoda.
Delegacija šole v centru ponovne uporabe. Foto OŠ Šmarje pri Jelšah
