Tiskane izdaje
Ljubljana − »Program hrvaške vlade je nesprejemljiv, študija presoje vplivov na okolje, ki ga spremlja, nezadovoljive kakovosti, v postopku javne obravnave v Sloveniji pa je bilo sodelovanje javnosti oteženo,« pravijo v slovenskem Greenpeaceu. Zato so ministrstvu za okolje in prostor posredovali svoje pripombe na programa raziskovanja in črpanja nafte oziroma plina v Jadranu, ki ga je pripravilo hrvaško ministrstvo za gospodarstvo.
Zgolj 30-dnevna javna razgrnitev programa v okviru postopka čezmejne presoje vplivov na okolje se je pri nas končala včeraj. V tem času je več okoljevarstvenih organizacij izvedlo kampanjo zbiranja podpisov S.O.S. za Jadran. »V le treh tednih je svojo podporo skupini nevladnih organizacij, ki se na hrvaškem bori za ukinitev teh načrtov, v Sloveniji oddalo več kot 10.000 posameznikov in organizacij. To predstavlja eno največjih mobilizacij na področju okolja v zgodovini Slovenije in sporoča odločevalcem, da je zaščita skupnega morja pred sporno naftno avanturo prioriteta slovenske javnosti,« pravijo v Greenpeaceu.
Študija pomanjkljiva
»Študija presoje vplivov na okolje, ki spremlja program, je namreč pomanjkljiva in bi jo bilo treba na številnih mestih izpopolniti ter nato ponovno dati v javno razgrnitev. Študija namreč ni celovita, večina konkretnih ukrepov za preprečevanje oziroma blažitev negativnih učinkov na okolje je zgolj predvidenih, študija jih natančneje ne predstavi. Študija predvsem ne opisuje in upošteva vplivov morebitnih pridobljenih ogljikovodikov na podnebje in biodiverziteto, ne zajema kumulativnih, dolgoročnih in posrednih vplivov na okolje in ljudi, manjkajo informacije o vplivih čiščenja morebitnih izlivov nafte na okolje in ljudi ..., predvideva pa, da bo nadzor nad onesnaženjem v večini primerov izvajal onesnaževalec! Študija prav tako popolnoma ignorira vpliv programa na podnebne spremembe. Podnebni znanstveniki in Mednarodna agencija za energijo svarijo, da je za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb treba dve tretjini zdaj znanih zalog fosilnih goriv pustiti neizkoriščenih oziroma tam, kjer so. Študija bi tako morala opisati srednje in dolgoročne posledice programa na podnebne spremembe,« opozarjajo v Greenpeaceu.
Javna razgrnitev nevsebinska
Postopek javne razgrnitve po mnenju Greenpeacea napeljuje na sklep, da okoljska študija zadošča le procesnim zahtevam postopka, ni pa odločilen dejavnik pri (ne)odobravanju projekta. »Čezmejno presojo vplivov na okolje je treba izvesti, preden se sprejme odločitev o odobritvi ali začetku izvajanja dejavnosti. To posebej izpostavljamo zato, ker je znano, da je hrvaška vlada že izbrala koncesionarje za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov za deset od 29 raziskovalnih območij, ter da je prvotno nameravala koncesijske pogodbe z izbranimi koncesionarji podpisati že v aprilu. V samem postopku javne razgrnitve v Sloveniji je bilo sodelovanje javnosti oteženo. Kljub pomislekom in uradni prošnji Greenpeacea v Sloveniji je ministrstvo za okolje in prostor ohranilo veljaven zakonsko minimalno določen čas za javno razgrnitev, le 30 dni, medtem ko je, denimo, v Italiji ta čas daljši,« so razočarani v Greenpeaceu tudi nad slovensko vlado.
Slovenija naj bo proti
»Gre za načrt, ki za Jadransko morje predstavlja nesorazmerno tveganje glede na potencialne koristi, zato ga ne podpiramo. Glede na pomanjkljivosti in opustitev skrbnega pristopa tudi na strani Slovenije pričakujemo, da se bo Slovenija do programa opredelila negativno. Od slovenskih organov prav tako pričakujemo, da bodo zagotovili, da hrvaška vlada ne odobri začetka izvajanja aktivnosti v Jadranu, dokler čezmejna presoja vplivov na okolje ni zaključena v skladu z evropsko in mednarodno zakonodajo ter smernicami dobre prakse. Presoja vplivov na okolje ne sme biti nebodigatreba, ki se ga odkljuka v postopku, temveč naj bi se s to študijo večje posege v okolje − kot omenjeni načrti v Jadranu zagotovo so − celovito in temeljito preučilo. Temeljno načelo evropske okoljske politike mora biti vedno v ozadju sprejemanja odločitev, ki predvidevajo posege v okolje, in v primeru dvoma odigrati ključno vlogo − v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi,« opozarja Nina Štros iz Greenpeacea.
