Ljubljana – Mnoge je v preteklih tednih presenetila vztrajnost razmeroma močnih vetrov po vsej državi, zlasti v Ljubljani, kjer ti niso značilni.
»Slovenija v primerjavi z ravninskim delom zahodne in srednje Evrope ni zelo vetrovna. Na vetrne razmere v njej vplivajo predvsem lega v zmernih geografskih širinah, razgibanost površja in Alpe. V Sloveniji so vetrovi močni ob nevihtah, burji in karavanškem fenu ter v posameznih vremenskih razmerah, ko smer in hitrost vetra oblikujejo območja visokega in nizkega zračnega tlaka,« pojasnjuje klimatologinja Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje.
V Sloveniji imamo tri značilna območja z močnimi vetrovi: Primorje, Kras in Vipavsko dolino z burjo, vznožje Karavank, Logarske doline in doline Save Dolinke s severnim fenom (včasih govorimo tudi o karavanškem fenu) ter kjerkoli v Sloveniji ob nevihtah. Tak veter pa je razmeroma kratkotrajen. »Dodati je treba še, da, sicer redko, tudi južni veter po nekaterih dolinah, kjer se njegova hitrost lokalno še okrepi, doseže rušilno moč,« pravi Cegnarjeva.
Burja je značilno sunkovit veter. Njeni sunki dosežejo hitrost tudi 40 metrov na sekundo (144 kilometrov na uro). Piha vse leto, najmočnejša pa je pozimi, ko prinaša suh in mrzel zrak. Severni fen lahko, vendar zelo redko, doseže tudi rušilno hitrost. Veter ob nevihtah lahko piha iz vseh smeri, ponavadi so močni le njegovi sunki. Izjemoma se lahko sprevrže v vrtinčast veter, ki je rušilen ter lahko odkriva strehe in lomi drevesa.
Občutek, da se krepijo
Na vprašanje, ali so bili vztrajni razmeroma močni vetrovi novost za Slovenijo, Tanja Cegnar odgovarja, da smo imeli pred nekaj leti na Primorskem februarja zelo močno burjo skoraj dva tedna, kar je nenavadno dolgo. »Zelo močno burjo na Primorskem drugod po državi pogosto spremlja okrepljen severovzhodni veter, ki nastane zaradi razporeditve zračnega tlaka oziroma lege ciklona, ki lahko vztraja skoraj na istem mestu tudi več dni.
Moči vetrov tudi ni mogoče kar povezati s podnebnimi spremembami. »Neposredno ne moremo postaviti vzporednice med segrevanjem ozračja in hitrostjo vetra. Lahko pa rečemo, da segrevanje ozračja in naravna spremenljivost podnebja vplivata na vremenske vzorce, s tem pa tudi na intenzivnost in pogostost ciklonov, ki vplivajo na vreme v naših krajih. Konec januarja smo imeli v Sloveniji enega najnižjih zračnih tlakov v zadnjih desetletjih. Globoke ciklone spremljajo tudi močni vetrovi, seveda ne v središču, temveč na obodu. V zadnjih letih bi lahko sklepali, da se take vremenske razmere v Sredozemlju pojavljajo pogosteje, njihov vpliv pa bolj ali manj intenzivno seže tudi do naših krajev,« meni Cegnarjeva.
Vendar Slovenije ne čakajo razmere nekaterih tropskih otočij. »Orkani in tajfuni so tvorbe tropskega območja, rojevajo se nad oceanom, in ko se pomaknejo nad kopno ali ko se njihova pot obrne proti polom in nato s splošnim tokom potujejo proti vzhodu, izgubljajo moč, pri tem pa slabi tudi hitrost vetra. Cikloni v Sredozemlju ne dosegajo obsega in moči tropskih ciklonov. Glede na razporeditev kopnega in morja si ne moremo predstavljati, da bi kakšen ciklon v Sredozemlju dosegel velikost in intenziteto tajfuna Haiyan,« miri Tanja Cegnar. »Bolj verjetno se bomo v Sloveniji srečali z vodnimi trombami na Obali in tudi kakšnim manjšim tornadom ob nevihtah v notranjosti države, mogoče je tudi, da bomo pogosteje izpostavljeni močnim vetrovom ob nevihtah, ki so prav tako lokalno omejeni in lahko tudi rušilni.