Tiskane izdaje
Ljubljana – V teh sončnih dneh štirikilovatna sončna elektrarna proizvaja dovolj elektrike za dve povprečni gospodinjstvi, tako bo še najmanj nekaj dni. V svetu tehnologije napredujejo, napovedi razvoja tehnologij za zajem neizmerne energije sonca so ambiciozne.
Po napovedih EnergizAIR, ki spremlja satelitske slike osončenosti, bo danes štirikilovatna sončna elektrarna na strehi v Lescah proizvedla 20,9 kilovatne ure (kWh) elektrike, kar bo zadoščalo za 192 odstotkov porabe povprečnega štiričlanskega gospodinjstva. To v Sloveniji po podatkih za vse naprave, med njimi štedilnik, pečico, hladilnik pa tudi računalnik, porabi 10,85 kWh elektrike. V Ljubljani, Murski Soboti in Novem mestu bo enaka sončna elektrarna proizvedla celo 22,1 kWh, kar pomeni porabo več kot dveh gospodinjstev oziroma 203 odstotke porabe enega gospodinjstva. V Mariboru bo proizvodnja elektrike dosegla 21,3 kWh, to je 196 odstotkov porabe, v Portorožu podobno, 21,2 kWh, najmanj elektrike pa bo po napovedih proizvedla elektrarna v Novi Gorici, čeprav še vedno 20,7 kWh oziroma 190 odstotkov porabe gospodinjstva.
Jutri malce bolj oblačno
Za soboto vremenoslovci napovedujejo vrh vročinskega vala, zrak pa očitno ne bo tako čist oziroma brez oblakov. EnergizAIR napoveduje v povprečju manjšo proizvodnjo sončnih elektrarn. V Lescah bo sončna elektrarna tako proizvedla 20,1 ali 185 odstotkov porabe gospodinjstva (po podatkih Slovenskega e-foruma vse naprave dveh povprečnih gospodinjstev brez malih gospodinjskih aparatov, stanja pripravljenosti in pomivalnega stroja). V Ljubljani in Novem mestu bo proizvodnja dosegla 21,7 kWh (199 odstotkov porabe), v Mariboru 21,5 kWh (197 odstotkov), v Portorožu pa 20,4 (188 odstotkov porabe). Najmanj bo spet proizvedla elektrarna v Novi Gorici, 19,1 kWh ali le 176 odstotkov porabe povprečnega gospodinjstva, največ pa sončna elektrarna v Murski Soboti, kar 22,4 kWh oziroma 206 odstotkov porabe.
Šest kvadratnih metrov sončnih kolektorjev bo v vseh krajih v obeh dneh proizvedlo dovolj toplote za porabo tople sanitarne vode, v teh vročih dneh zlasti za prhanje. Ogrevanje v teh dneh ni potrebno, sistemov hlajenja z uporabo toplote sonca pa obravnavane ureditve nimajo.
Nove večnamenske rešitve
Švicarsko podjetje Airlight Energy se je povezalo z IBM, da bi skupaj razvili cenovno dostopne in bolj učinkovite sončne elektrarne na trg do leta 2017. Sistem z zrcali v obliki sončnice, ki usmerjajo sončno svetlobo na pretvornike energije, s skupnim izkoristkom 80 odstotkov koristne energije oziroma 12 kilovatov elektrike in 20 kilovatov toplote, kar pomeni, v sončnem dnevu, dovolj energije za napajanje več domov (http://www.zurich.ibm.com/news/14/dsolar.html).
Cvet takšne sončnice je velik 40 kvadratnih metrov, postavljen pa je na desetmetrski podstavek, ki cvet tudi avtomatsko obrača proti soncu. Zrcala so narejena iz patentiranega betona, ki ga lahko oblikujejo v katero koli obliko v manj kot štirih urah, je pa tudi štiri petine cenejši od aluminija s podobnimi lastnostmi. Površina 36 ogledal je pokrita z 0,2 milimetra debelo plastično folijo, ki se jo da reciklirati, ta pa je pokrita še z odsevno plastjo. Vse skupaj je le malce debelejše od ovitka za čokolado. Zrcala zbirajo sončno sevanje in ga usmerjajo na sprejemnik, ki je sestavljen iz vodno hlajenih fotovolatičnih čipov, velikih po kvadratni centimeter. Celotni krožnik je pokrit s prosojno folijo zlasti zato, da se zrcala ne bi poškodovala in umazala, pa tudi zato, da sistem ne bi scvrl kakšnega nič hudega slutečega ptiča. Koncentriran sončni žarek lahko doseže temperaturo 1500 stopinj Celzija.
V Airlight Energy pravijo, da sistem ne bo le cenovno dostopen, temveč bo ustvarjal tam, kjer bo postavljen, tudi nova delovna mesta. Materiali bodo lokalni, napovedujejo, sončnice pa bodo lahko ob ustreznem vzdrževanju delovale do 60 let. Plastično pokrivalo in plastična zrcala bo treba zamenjati na deset do 15 let, fotovoltaične celice pa vsakih 25 let.
Sistem bo večnamenski. V njem nastaja topla voda, ki je uporabna za sisteme hlajenja, z dodatki v sistemu pa bi lahko morsko vodo z destilacijo spreminjali v pitno vodo. Takšen sistem bi lahko zagotavljal od 30 do 40 litrov pitne vode na kvadratni meter sprejemnikov, kar pomeni malo manj kot za polovico porabe vode povprečne osebe, ob tem pa še vedno proizvajal dve kWh elektrike na dan. Polje sončnic ob morju bi lahko zagotavljalo vodo in elektriko tudi za mesta.
