Tiskane izdaje
Dobrovnik – Zaradi lakote po svetu trpi več kot 795 milijonov ljudi oziroma vsak deveti Zemljan. Zaradi podhranjenosti pa na leto umre več kot tri milijone otrok na svetu. Kljub temu se še vedno vsak dan veliko hrane zavrže.
Lani smo na naši šoli ugotavljali, da skrbno ravnamo s hrano in da imamo zelo malo ostankov od malic in kosil. Čedalje več ljudi pa skrbi kakovostna hrana. Živeli bi zdravo, jedli manj, ampak tisto, ko »veš, kaj ješ«.
Prekmurje je znano po dobri in zdravi hrani. Veliko je ekoloških kmetij in integrirane pridelave in predelave hrane. Zelo nas je zanimalo, zakaj se nekdo odloči, da bo sredi prekmurske ravnine, kjer ima vsaka hiša svoj »ograček«, gojil paradižnik, ali kot mu tukaj rečemo, paradajz. Zato smo se odpravili v Lušt – Paradajz, d. o. o., in opravili pogovor s Simonom Horvatom, tamkajšnjim tehnologom, ter si ogledali rastlinjake, v katerih že cvetijo prvi paradižniki.
Okusen. Svež. Pisan. Raznovrsten. Zdrav. Sočen. Poln. Dišeč. Pravi. In končno slovenski! Od kod ideja za ime Lušt?
To je zaradi načina pridelave. Zaposleni so domači ljudje na domači zemlji. Ne more potem biti ime angleško ali kaj tujega.
Simon Horvat in spraševalke. Foto Rebeka Tot
Kaj to pomeni, da je slovenski paradižnik integrirane proizvodnje?
Paradižniki zrastejo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji. Za vzgojitelja sadik pa se vsakokrat skrbno odločimo. Deset tednov stare sadike v sredini januarja zasadimo v naravno mešanico šote in kokosovih vlaken v našem rastlinjaku. Pri nas zrastejo v 11-mesečnem ciklusu od 9 do 11 metrov. Z vrvičnim sistemom za dvigovanje in spuščanje, ki ga uporabljamo, je delo z njimi preprosto, saj so plodovi večino časa na dosegu roke. Vse obiramo ročno. Imamo poseben sistem za hlajenje, zračenje in zalivanje z deževnico. Torej je vse naravno. Integrirana pridelava je do narave prijaznejši način pridelave, ki zmanjšuje negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi z namenom pridelave kakovostne in zdrave hrane.
Koliko vrst paradižnika gojite in katere sorte se proda največ?
Gojimo 26 vrst paradižnika, največ pa se proda volovskega srca.
Volovsko srce ja najbolj priljubljen paradižnik. Foto Igor Modic/Delo
Koliko časa porabite, da ročno naberete tono paradižnika?
V fazi aktivnega zorenja od tri do štiri ure, saj je norma 250 kilogramov na uro. Nekateri delavci naberejo tudi do 340 kilogramov paradižnikov na uro.
Koliko delavcev imate zaposlenih?
Sedaj, v tako imenovani mrtvi sezoni, je v rastlinjaku zaposlenih 35 ljudi, na vrhuncu sezone, od začetka maja do konca septembra, pa do 66, ker se takrat na teden nabere od 80 do 160 ton paradižnika.
Kdaj ste lani pobrali zadnje paradižnike?
26. decembra, nato pa smo imeli čiščenje rastlinjaka.
Koliko paradižnika da v povprečju ena sadika?
Med 20 in 22 kilogramov.
Vemo, da paradižnike oprašujete naravno, s čmrlji. Od kod jih dobite in kje jih imate? Ali ste zavarovani s kakšno zaščitno opremo?
Oprašujejo čisto pravi čmrlji, ki so del stalne favne v našem rastlinjaku. Ideja je prišla iz Nizozemske. Imamo jih 12.000. Uvažamo jih iz Španije. So v posebnih škatlah. Te damo na stalno mesto in pol ure počakamo, da se čmrlji umirijo. Nato škatle odpremo. Čmrlj ne piči, pač pa ugrizne. Redkokdaj koga napadejo. Včasih se zgodi med redčenjem cvetov, da koga po naključju ugrizne. Ne smemo jih izpustiti dve uri po sončnem vzhodu in dve uri pred sončnim zahodom, ker se takrat lahko izgubijo. Opravljajo svojo naravno nalogo opraševanja in zagotavljajo dober pridelek našega paradižnika. So pa čmrlji tudi živ dokaz (dobesedno), da pri našem načinu pridelave ne uporabljamo škodljivih preparatov za škropljenje, saj bi v nasprotnem primeru čmrlji takoj poginili.
Posode za čmrlje. Foto Rebeka Tot
Katero drugo zelenjavo še pridelujete, glede na to, da se v vaši trgovini, tukaj ob rastlinjakih, dobi marsikaj?
V rastlinjakih pridelujemo samo paradižnik. Imamo pa neformalno kooperacijo z okoliškimi kmeti, ki imajo integrirano pridelavo in v naši trgovini prodajajo mlad česen in čebulo ter druge pridelke z domačega vrta.
S tem sta bila naš obisk in ogled končana. Ko smo stopale skozi rastlinjak na plano, so nam paradižniki zadišali in res se nam je zaluštalo, da bi z veseljem pojedli ta plemeniti sadež. Prvi bodo zreli sredi aprila. Komaj čakamo!
*Vau, kako si tega želim!
