Več smisla, manj stvari
čet, 05.01.2017, 10:00
Več smisla, manj stvari
Osebno zadovoljstvo je predpogoj trajnostne družbe.

Novo leto je čas za refleksijo. Med drugim se zastavlja vprašanje, kaj si želimo kot okoljevarstveniki. Ne toliko na področjih, kjer delujemo, ampak širše, na področju vrednot. Kot okoljevarstvenikom nam ni treba posebej poudarjati osnovne želje, da ob tem, ko si ljudje prizadevajo za zadovoljitev lastnih potreb in želja, pazijo tudi na naravo in okolje. Zanimivejše dileme nastajajo ob vprašanju, kaj naj bi bilo dobro življenje, oziroma kako naj bi bilo videti (za človeka in okolje) boljše življenje. Naj navržem nekaj želja, ki bi prispevale k večji okoljski ozaveščenosti v naši družbi.

Okoljevarstveniki smo običajno potisnjeni na obrobje. Foto AFP

Najprej je pomembno, da vedno stremimo k boljšemu razumevanju sveta, da poskušamo biti odprti do drugačnih stališč in poskušamo razumeti drug drugega. Kdor drugega razume, v njegovem ali njenem mnenju ne vidi nujno nasprotja ali grožnje, ampak morda tudi povabilo k večji sproščenosti do svojih lastnih stališč in morebitni spremembi le teh. Okoljevarstveniki smo pogosto postavljeni na mesto obrobnežev. Naša stališča namreč ne izhajajo iz uveljavljenega načina mišljenja in delovanja, ampak svoje ideje oblikujemo po tem, ko vidimo škodljive učinke obstoječega ravnanje za zdravje ljudi in okolja.

Za naše okolje bi bilo dobro tudi, da bi ljudje bolj cenili sami sebe, svoje bližnje in vse kar posedujejo. Velik pritisk na uničevanje okolja namreč prihaja iz nenehno rastoče proizvodnje stvari. Te so namenjene neskončnim željam potrošnikov po posedovanju vedno večje količine predmetov kot so oblačila, naprave in avtomobili.

Novi že čakajo na večno žejne kupce. Foto Jože Suhadolnik/Delo

Če naj si ljudje privoščijo vedno več stvari, morajo vedno več delati, njihovi urniki morajo biti vedno bolj natrpani, delati morajo nadure, posledično pa so vedno bolj izčrpani in zaradi obremenjenosti vedno bolj pod stresom. Vse to se pozna na njihovem nezadovoljstvu, negativno vpliva na njihove bližnje in tudi na druge prebivalce, ki se srečajo z njimi (npr. v prometu).

Več dela, več stresa, več uničenega okolja. Foto Reuters

Dobro bi bilo, da bi ljudje bolje ločevali med nujnimi dobrinami in med t.i. luksuznimi dobrinami, ki niso nujne za njihovo srečo. Prve potrebujemo za blagostanje, njihov obseg pa je omejen. Hrana, oblačila in življenjski stroški pomenijo bolj ali manj zamejene stroške, ti pa ne bodo zahtevali vedno več denarnih vložkov. Nasprotno pa lahko za avtomobile, hiše, pohištvo in oblačila porabimo neskončno. Ali drugače, za vsak odstotek višje plače se nov izdelek najde.

Nekateri so do kritike prekomernega potrošništva zadržani, ker naj bi bila rastoča potrošnja nujna za dobro delovanje gospodarstva in svarijo, da bi zmanjšanje potrošnje vodilo v recesijo. Odgovorimo lahko, da gospodarstvu ni treba nujno temeljiti na porabi velike količine virov, ampak lahko ljudje denar, ki ga zaslužijo, porabljajo za manj stvari, te pa so lahko bolj kakovostne. Če bi kakovost imela prednost pred količino, bi jedli bolj zdravo hrano, dihali bi čistejši zrak, energijo bi pridobivali iz sonca namesto iz premoga itn.

Ste dobili več neuporabnih ali uporabnih daril? Foto Barbara Pavlin/Delo

Če bi se ljudje bolj usmerili v nematerialne dobrine, bi se zadovoljili z manj stvarmi. Ker ne bi potrebovali toliko denarja, bi lahko morda malo manj delali, po službi pa bi bili bolj sproščeni. Imeli bi več energije, ki bo jo lahko usmerili vase, v svoje bližnje in ne nazadnje tudi v družbo. Namesto, da bi ljudje v zasledovanju višjega dohodka svoj čas vlagali v dodatne projekte in v nadure, bi lahko ta čas vložili v prostovoljstvo in tako svoja znanja in talente usmerili tudi v boljše življenje skupnosti, v kateri živijo.

Zato v letu 2017 vsem nam želim, da bi delali manj za stvari, ki jih ne potrebujemo in da bi se trudili bolj za stvari, ki so resnično pomembne.

***

Eko blogi na Delo.si in v Zelenem Delu

Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.

Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznolikih področjih bodo predstavljali:

Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.

Luka Omladič, asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.

Dejan Savič je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.

Bojan Stojanovič dela na varstvu rek v WWF Adria.

Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.

Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.

Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnika o uporabi človeka.

In Borut Tavčar, novinar Dela.




Več smisla, manj stvari

Po darila s trezno glavo. Foto: Shutterstock

Prijavi sovražni govor