Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je v nacionalnem akcijskem načrtu za obnovljive vire (OVE) predvidela, da bo med vsemi OVE za ogrevanje in hlajenje stavb delež geotermalnih in hidrotermalnih toplotnih črpalk do leta 2020 dosegel sedem odstotkov. Danes je triodstoten.
Geotermalna energija je glede stroškov in koristi eden najčistejših in najučinkovitejših virov energije. Čeprav geološke raziskave kažejo, da ima Slovenija velik geotermalni potencial (dobrih 65 odstotkov ga je na severovzhodu države) in imamo na voljo več milijard gigadžulov geotermalne energije, to premalo izkoriščamo. »Stvari se premikajo prepočasi in jasno je, da s takšnim tempom ne bomo dosegli ciljev, ki smo si jih zastavili v nacionalnem akcijskem načrtu za OVE,« je na seminarju Poslovni vidik izkoriščanja nizkotemperaturne geotermalne energije, ki ga je organiziral Geološki zavod Slovenije, poudaril Joerg Prestor z omenjenega zavoda.
Učinkovitejšo izrabo geotermalne energije po njegovih besedah najbolj ovira dejstvo, da gre za zahtevno tehnologijo z zahtevnim načrtovanjem, ki zahteva sodelovanje strokovnjakov različnih strok: »Pomanjkanje znanja in pravih informacij o tehnologiji ter negotovost glede pridobivanja dovoljenj so glavne ovire. Ko gre za uporabo geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje stavb, ne moremo govoriti o eni rešitvi, ki bi jo lahko uporabili v vseh stavbah, ampak je treba za vsako stavbo posebej poiskati najprimernejšo. To je lahko bodisi odprti sistem s toplotno črpalko voda/voda bodisi zaprti sistem s toplotno črpalko zemlja/voda z geosondo ali zemeljskim kolektorjem. Odločitev je odvisna tako od geoloških danosti kot od potreb stavbe po energiji za ogrevanje in hlajenje. Zato je nujno znanje strokovnjakov različnih strok, od vrtalcev do inštalaterjev, projektantov in energetskih menedžerjev.«
Ceneje in varneje
Da bi pospešili vključevanje nizkotemperaturne plitve geotermalne energije v energijsko učinkovite stavbe, so na geološkem zavodu v okviru projekta Legend izdelali okvirno predinvesticijsko analizo ogrevanja in hlajenja z energijo zemlje za energijsko potraten vrtec Morje v Luciji. »Geotermični potencial objekta je med drugim pokazal, da sistem voda/voda ne pride v poštev, ker ni zagotovil, da bi lahko načrpali dovolj vode. Izdelali smo tri scenarije potreb stavbe po toploti in hladu ter naredili ekonomsko analizo, pri čemer sta nas zanimali višina naložbe in njena vračilna doba,« je dejal Prestor. Približno 120.000 evrov bi morali odšteti za vgradnjo prezračevalnega sistema z rekuperacijo in geotermalne toplotne črpalke z geosondami, ki bi ogrevala in hladila 1500 kvadratnih metrov velik vrtec in sanitarno vodo, s prihranki pri ogrevanju bi se naložba povrnila v sedmih do devetih letih. S prihranki v naslednjih 10 do 13 letih bi lahko izvedli še sanacijo ovoja stavbe. Če bi že v prvi fazi izdelali toplotni ovoj v skladu s pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures), bi naložba stala do 300.000 evrov, vračilna doba pa bi se podaljšala le na 14 let, saj bi se z ovojem stavbe močno povečala učinkovitost sistema ogrevanja in hlajenja z geotermalno toplotno črpalko. Stroški za ogrevanje in hlajenje bi bili v tem primeru štirikrat nižji od sedanjih. Sanacija, ki bi vključevala samo posodobitev ovoja stavbe, bi se povrnila v 19 do 21 letih.
Geotermalna energija je neizčrpen obnovljiv vir energije, ki leži dobesedno pod našimi nogami, medtem ko je zemeljski plin v Rusiji, je bilo slišati na seminarju. Primerov dobrih praks ogrevanja in hlajenja večjih objektov z energijo zemlje je pri nas premalo, čeprav že izvedeni projekti dokazujejo smotrnost naložbe. Stanovanjsko-poslovno naselje v Kopru s 67 stanovanjskimi enotami in 3000 kvadratnimi metri poslovnih prostorov, na primer, se z energijo zemlje ogreva in hladi za najmanj polovico ceneje, kot bi se s fosilnim energentom.
Tudi za hiše
Z razvojem tehnologije je ta vir energije postal dostopnejši tudi gospodinjstvom. Za vgradnjo toplotne črpalke z zemeljskim kolektorjem v 150 kvadratnih metrov veliko hišo s talnim ogrevanjem je treba skupaj z vsemi deli (izkop in montaža kolektorja) ter pripadajočimi komponentami ogrevalnega sistema (bojler, zalogovnik, montažni material, zagon sistema) odšteti okrog 13.000 evrov, za naložbo pa je mogoče pridobiti subvencijo Eko sklada, kar stroške zniža na približno 11.000 evrov. Naložba v geotermalno toplotno črpalko z geosondo je približno 4000 evrov višja, saj je treba za izdelavo ene vrtine skupaj z materialom odšteti okrog 5000 evrov.
