Voda v krogu
pet, 21.04.2017, 06:00
Voda v krogu
V državi nas ni toliko, da se ne bi mogli dogovoriti o rešitvah za vse.
Slovenija je med prvimi državami, ki se je deklarativno zavedla pomena čiste vode in pravico do nje zapisala v ustavo. To je dobro, vendar le korak skozi vrata ogromnega labirinta neustreznih predpisov, praks in odločitev, meglenih območij brez osvetljenih robov in zaprtih prostorov, kjer nekaj uradnikov poskuša izumiti luč, navzven pa je slišati le to, da jih je premalo in da ni denarja.

Zakonodaja o vodi bi morala celostno zajemati celoten vodni krog, ne drobnjakarsko vsake vloge vode posebej, pravi stroka, tako vodarska kot inženirska in naravovarstvena. Dodaja, da je ministrstvo za okolje in prostor, kjer pišejo zakonodajo, med najmanj pomembnimi ministrstvi v vladi, še huje je, da ozke ekipe na njem gotovo delajo po navodilih nekoga, saj ne upoštevajo nobenih pripomb stroke. Ta bi pomagala, če bi ji le dali možnost, s tem pa bi odpadlo tudi tarnanje, da je ministrstvo kadrovsko podhranjeno. V državi nas vendarle ni toliko, da se ne bi mogli dogovoriti o najboljših rešitvah za kakovostnejše življenje vseh.

Zdaj, recimo, inšpektorica za okolje naloži sanacijo visokovodnih nasipov, ministrstvo pa s svojimi službami ne zmore pripraviti celovitih, vsaj srednjeročnih načrtov protipoplavnega vzdrževanja, ravno tako so vsako leto težave z denarjem. Ko tega namenijo, pa je treba na hitro nekaj urediti. Tako se večkrat zgodijo napake, včasih precej hude.

Po vpisu vode v ustavo je postalo jasno, da to, kakšno vodo opredeljuje ustava kot pravico, niti zdaleč ni jasno. Je to industrijsko očiščena ali naravna voda? Razen tistih, ki pijejo le vodo iz plastenk, vsi odgovarjajo, da si je vsekakor treba prizadevati za naravno vodo. A kaj, ko imamo v Sloveniji še vedno podzemne reke gnojnice, pa nihče ničesar ne naredi. Vlada pri tem daje celo slab zgled, saj še povečuje že tako velik pritisk na vodovarstvena območja. Spodbuja postavitev tovarne z različnimi izpusti na rob Dravskega polja.

S sodelovanjem in upoštevanjem različnih mnenj, kar je ob svetovnem dnevu Zemlje kot nujno poudarilo ministrstvo za okolje, bi se različni projekti približali ljudem. Lahko bi povsem plastično prikazali, ali je reko dolgoročno bolje renaturirati ali zajeziti. Že zdaj je mogoče reči, da je male hidroelektrarne bolje postavljati v betonskih koritih rek skozi mesta kot v neokrnjeni naravi, tudi porabniki elektrike so tam bližje. Lahko bi še ugotovili, da ni posebno modro cest prati s pitno vodo.

Najbolj navdihujoči so pogovori z mladimi. Ti si lahko predstavljajo prvo državo, kjer se povsod da priti z javnim prevozom, peš ali s kolesom, kjer se ne skuri niti litra nafte, kjer imamo čisto vodo, zrak in tla, iz katerih raste zdrava hrana. Državo, ki podpira znanje in je izhodišče za vse evropske okoljske projekte. Zaradi izjemne kakovosti življenja je tudi močen magnet za najboljše inovatorje nove krožne in brezogljične prihodnosti. Predvsem pa nima ograj, ki omejujejo ljudi in naravo.

Voda v krogu

Za vodo je treba skrbeti že ko izhlapeva, ne šele takrat, ko je v ceveh. Foto: Borut Tavčar/Delo

Prijavi sovražni govor