Vse emisije v Evropi bo treba zmanjševati hitreje

Cilji za emisije do leta 2030 so zahtevni, čeprav za mnoge preblagi, a na voljo bo tudi denar za zelene inovacije.

Objavljeno
05. februar 2018 17.57
ace/termo
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Po predvidevanjih bodo evropski parlamentarci danes brez težav podprli predlagano reformo sistema trgovanja z emisijami, ki predvideva, skladno s pariškim podnebnim sporazumom, hitrejše zmanjševanje emisij toplogrednih plinov kot do zdaj. Okoljevarstveniki niso povsem zadovoljni.

Evropski parlamentarci bodo glasovali tudi o reformi sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) med letoma 2021 in 2030, s katero bo Evropska unija začela uresničevati zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma. Reforma predvideva hitrejše zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in financiranje nizkoogljičnih inovacij. Do zdaj je veljalo, da so pravice do emisij prepoceni za velike spremembe in pot v nizkoogljično družbo.

Nova pravila, o katerih sta evropski parlament in Svet EU že dosegla neformalni dogovor, naj bi pospešila letno zmanjševanje deleža pravic do emisij iz ETS, ki se prodajo na dražbi. Elektrarne in večja industrijska podjetja, vključena v ETS, bodo morale do leta 2030 zmanjšati emisije za 43 odstotkov. To je enoten trg za približno 11.000 podjetij v Evropski uniji, na Islandiji, Norveškem in v Liechtensteinu, vključuje pa tudi emisije letalskih prevoznikov, ki letijo med evropskimi letališči. Po novem so vključeni še dodatni plini, dušikovi oksidi in plini proizvodnje aluminija.

Manj od napovedi

»Zeleni ocenjujemo, da predvidena reforma ETS ni dovolj ambiciozna, da bi EU lahko izpolnila cilje, h katerim se je zavezala v okviru Pariškega podnebnega sporazuma. Očitno kljub velikim besedam, ki smo jih slišali ob sprejemanju sporazuma, še vedno ni tiste prave politične volje za resnične spremembe, ki bi naredile večje korake naprej in ne bi pomenile zgolj sramežljivih premikov. Kljub temu pa moramo priznati, da reforma sistema za trgovanje z emisijami pomeni izboljšavo v primerjavi s sedanjim stanjem, ki je izjemno slabo delujoč in s katerim si umazana industrija že leta kupuje odpustke,« pravi evropski poslanec Igor Šoltes.

Že junija lani so parlamentarci podprli cilje za zmanjšanje emisij tudi v prometu, kmetijstvu, zgradbah in upravljanju odpadkov. Te naj bi se med letoma 2021 in 2030 zmanjšale za 30 odstotkov, glede na leto 2005. V tem primeru so cilji določeni za vsako državo posebej. Slovenija bo morala emisije od leta 2005 do leta 2030 zmanjšati za 15 odstotkov, saj je dobila odpustek zaradi velikega povečanja cestnega tovornega tranzitnega prometa. Emisij, ki niso vključene v sistem trgovanja (60 odstotkov), je več kot emisij v trgovanju (40 odstotkov). Razlika se še povečuje.

Orodje za stabilnost trga

»Med pozitivnimi spremembami bi poudaril vključitev mehanizma, ki bo vsaj delno naslovil čezmerne presežke dodelitve pravic, ki so do sedaj ohranjali prenizke cene. Presežki pravic do emisij bodo zdaj prešli v rezervo in bodo tako izvzeti iz tržnega obtoka,« pravi Šoltes, ki s predlagano reformo sicer ni zadovoljen. Rezerva za stabilnost trga v sistemu ETS, če na trgu nastane presežek pravic do emisij bo tako podvojena na 115 milijonov ton ogljikovega dioksida. Nestabilnost je že nastala in to je cene pravic pognalo proti dnu, na le nekaj evrov za tono ogljikovega dioksida. Presežek pravic je bil skoraj enak količini emisij, to je malo manj kot 1,8 milijarde ton ogljikovega dioksida na leto. Posegla je evropska komisija, da se trg emisij leta 2016 ni sesul.

Oblikovanje rezerve je pomembna zaščita za okoljsko celovitost prihodnjih podnebnih ciljev EU. Zeleni so uspeli doseči pomembne omejitve morebitnega financiranja obstoječe ali prihodnje proizvodnje premoga v zvezi z dvema skladoma za posodobitev energetskega sektorja, ki sta vključena v direktivo.

Spodbude

Novi predpisi predvidevajo še vzpostavitev dveh skladov, ki bosta spodbujala nizkoogljične inovacije, denarja za to bo vsaj 300 milijonov evrov. Parlament je lani dopolnil zakonodajni predlog tudi z nagrajevanjem za zgodnje ukrepanje. Države, ki bi nadpovprečno izpolnile svoje cilje za leto 2020, bodo lahko dobile dodatne kvote letnih izpustov oziroma do deset odstotkov dovoljenih izpustov za prihodnje koledarsko leto.

Ne dovolj ambiciozno

»Kljub temu je več vidikov, kjer pogrešamo bolj ambiciozen pristop. Med zadevami, ki smo jih sicer sprva uspeli izpogajati v odboru EP za okolje, a so bila potem zaradi interesov velikih političnih skupin v končnih pogajanjih preglasovana, je izključitev cementa in klinkerja iz seznama industrij, ki prejemajo brezplačne dodelitve pravic. Zavrnitev brezplačnih dodelitev za ta sektor, ki je izjemno velik onesnaževalec, bi lahko prihranila kar 20 milijard evrov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za financiranje podnebnih ukrepov in bi imela tako zelo pozitiven vpliv na emisije. Žal večina ni bila naklonjena niti dodatnemu povišanju linearnega faktorja vsakoletnega zmanjšanja količine emisijskih kuponov, kar bo precej ošibilo končno sprejeto besedilo,« še pravi Šoltes.