Novi veliki uspeh slovenskih dijakov: z biogorivi do zlate medalje

iGEM je najbolj ugledno svetovno mednarodno tekmovanje iz sintezne biologije, ki ga že tradicionalno organizira MIT.

Objavljeno
29. september 2015 19.43
B. T., gospodarstvo
B. T., gospodarstvo

Ljubljana − Ekipa osmih slovenskih dijakov je skupaj s svojimi mentorji s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) in kemijskega inštituta pripravila projekt, s katerim je zastopala Slovenijo na največjem svetovnem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM. Njihova ideja? Proizvodnja biogoriva iz organskih odpadkov.

iGEM je najbolj ugledno svetovno mednarodno tekmovanje iz sintezne biologije, ki ga že tradicionalno organizira MIT, eden najpomembnejših raziskovalnih inštitutov na svetu. Na njem s svojimi raziskovalnimi projekti sodelujejo študentske in dijaške ekipe z vsega sveta, ki se v septembru že tradicionalno srečajo v Bostonu na velikem zborovanju, kjer podelijo nagrade najboljšim izmed njih. Srečanje je letos potekalo od 24. do 28. septembra, udeležilo pa se ga je 280 ekip z vsega sveta. Slovenska ekipa se je udeležila tekmovanja v kategoriji srednješolcev, v kateri je bilo 35 ekip, med katerimi je slovenska ekipa osvojila zlato.

Na tekmovanju so ekipe študentov in dijakov z vsega sveta predstavile svoje projekte, ki se z uporabo sintezne biologije lotevajo problematike sodobne družbe s širokega spektra področij: medicine, energetike, okolja in drugega. Slovenski dijaki so se letos lotili problematike pomanjkanja goriv, ki jih imamo, kljub temu da smo kot družba popolnoma odvisni od njih, po znanstvenih napovedih dovolj le še za nadaljnjih 40 let.

Cilj slovenske ekipe je bil ustvariti bakterijo, ki proizvaja biobutanol, ki je po svoji kemijski zgradbi tako podoben bencinu, da bi ga lahko uporabljali v motorjih z notranjim zgorevanjem, kot jih poznamo danes, torej brez kakršnikoli modifikacij.

Svoje delo so združili s projektom Laboratorija za okoljske vede in inženirstvo s Kemijskega inštituta, ki proizvaja biovodik iz organskih odpadkov. Pri tem kot sicer neuporaben stranski produkt nastane butanojska kislina, ki so jo dijaki uporabili kot substrat za proizvodnjo biobutanola. Njihov cilj je bil z uporabo sinteznobioloških postopkov ustvariti bakterijo, ki lahko iz butanojske kisline proizvaja biobutanol. Za ta namen so hkrati razvili tudi optimiziran sistem bioreaktorjev, v katerih so pogoji za proizvodnjo biobutanola najbolj optimalni.

               Pred odhodom v ZDA. Foto Kemijski inštitut

 

Pri projektu so sodelovali dijaki z Gimnazije Novo mesto, Gimnazije Bežigrad, Gimnazije Kranj, Škofijske klasične gimnazije Ljubljana, Prve gimnazije Celje, Gimnazije Jurija Vege Idrija in Gimnazije Trbovlje (na fotografiji: Domen Kulovec, Aleš Zupančič, dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec (mentor), prof. dr. Marko Dolinar (mentor), dr. Marina Klemenčič (mentorica), prof. dr. Albin Pintar (mentor), Jernej Šavli, Anže Vozelj, Mariša Cvitanič, Nina Jerala, Zala Sekne, Ana Milovanović). Dijaki so se na tekmovanje pod vodstvom mentorjev s FKKT in Kemijskega inštituta skupno pripravljali več kot leto dni, večino svojega raziskovalnega dela pa so opravili med letošnjimi poletnimi počitnicami. Sodnike so prepričali z obsežnostjo projekta in kakovostjo raziskovalnega dela, ki je po njihovih besedah na več področjih presegala raven srednješolcev.

               In z medaljami. Foto Kemijski inštitut