Tiskane izdaje
Nova Gorica – Adriano Ruchini je bil v Sloveniji in Italiji prvi lastnik električnega avtomobila Tesla in hkrati njegov deseti evropski naročnik. Izkušnje so po njegovem neverjetne. »Kot bi se vozil v prihodnosti,« pravi.
Ruchini se zdaj vozi že s svojo drugo teslo, modelom tesla S, ki v samo 3,3 sekunde lahko z nične hitrosti doseže pospešek 100 km/h, njena največja hitrost pa znaša 250 km/h. Z obema električnima avtomobiloma je prevozil že več kot 140.000 kilometrov, novi pa ima tudi avtopilota, kar pomeni, da se vozi sam. »To so resnično povsem drugačne dimenzije vožnje, kot smo jih vajeni z običajnimi avtomobili. Zanimivo je, na primer, držati roke zraven krmila ter avtomobilu prepustiti vožnjo in opazovati njegove reakcije. Takšen avto se namreč ves čas uči na podlagi izkušenj med vožnjo, bolj ko mu pustimo, da se pelje sam, več se njegov sistem nauči in bolje se obnaša na cestah. Tudi potrošnja energije se je v letu in pol zmanjšala za deset do dvanajst odstotkov, kar je seveda povezano z uporabo avtomobila,« razlaga Ruchini.
Po njegovih izračunih je na 100.000 prevoženih kilometrov privarčeval za več kot 30.000 evrov bencina, zavarovanj in drugih taks, skupaj z vzdrževanjem. »Avto stane približno toliko kot kakšen podoben avto, denimo mercedes S. Vložek v nakup električnega avtomobila, ki ga imam, se povrne že v nekaj letih, lahko bi rekel celo, da se z njim ne vozim le zastonj, temveč celo zaslužim. Tesla namreč ne potrebuje vzdrževanja in ima trajno garancijo. Če k temu dodamo še zavedanje, koliko smo s takšnim avtomobilom pomagali okolju ter postali neodvisni od fosilnih goriv, je račun še boljši.« Toda Ruchini hkrati priznava, da je v Sloveniji za električna vozila še izjemno malo polnilnih postaj, kar je brez dvoma slabost. Kajti, kot poudarja, smo potencialni uporabniki električnih avtomobilov lahko prav vsi. »Samo letališče Amsterdam ima trenutno 170 taksijev Tesla, na Norveškem pa ta vrsta avtomobila predstavlja že sedem odstotkov avtomobilskega trga. Mislim, da se poskuša ljudi odvrniti od električnih avtomobilov, češ da so dragi, da se porabi preveč časa za njihovo polnjenje in da so grdi. V Sloveniji in Furlaniji je tesel le za odtenek, drugod po Evropi pa jih je občutno več,« poudarja Ruchini.
Nove polnilnice
A v naši državi bo že do konca tega leta zaživelo 26 hitrih polnilnic za električna vozila. Postavili jih bodo v okviru projekta Zeleni koridorji Slovenije na slovenskem avtocestnem križu, polnilna mesta pa bodo med seboj oddaljena do petdeset kilometrov. Vsaka polnilnica bo uporabnikom omogočala polnjenje dveh električnih vozil z močjo 50 kilovatov (enosmerni tok) in hkrati 43 kilovatov (dvosmerni tok). V koridorju držav Slovaška, Avstrija, Nemčija, Slovenija in Hrvaška bo postavljenih skupaj 115 sodobnih hitrih polnilnic. Skupna vrednost njihove postavitve je dobra dva milijona evrov, od katerih je 620.000 evrov prispevala Evropska unija.
Kot ocenjuje direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko Črtomir Špacapan, postaja več kot očitno, da se razvoj e-mobilnosti pri nas ne bo ustavil le pri električnih kolesih in motorjih, ampak se bo nadaljeval tudi pri avtomobilih, javnih prevoznih sredstvih in pogonskih sklopih za letalsko industrijo. »Temu bo namenjenega tudi veliko denarja Evropske unije. V novi finančni perspektivi, v katero smo že krepko zakorakali, bo šlo ogromno denarja prav za raziskave na tem področju ter za uvedbo novih idej in naprav v pogon različnih prevoznih sredstev. To je področje prihodnosti, ki je pravzaprav že tu,« je prepričan.
