Tiskane izdaje
Svetniki so leta 2014 podprli načrte Dravskih elektrarn Maribor (DEM) za gradnjo vetrnih elektrarn na Ojstrici in bi s spremembo prostorskega načrta negirali svojo odločitev, zato županja Marijana Cigala ne pričakuje, da bodo mnenje spremenili: »Občinski svetniki so podprli obnovljive vire energije. Občinskega prostorskega načrta ni mogoče spreminjati, kot si predstavlja civilna iniciativa, torej da iz njega črtamo stavek ali dva.«
Če bi se v Dravogradu vendarle odločili zapreti vrata malim vetrnim elektrarnam z močjo do enega megavata, bi preprečili postavitev treh manjših vetrnic, ki jih na Ojstrici in Kozjem vrhu načrtuje podjetje Estivo HMB iz Ljubljane s češkim kapitalom v ozadju. Tako rekoč z ničimer pa ne morejo ustaviti načrtov za najmanj tri megalomanske vetrne elektrarne s skupno močjo deset megavatov, ki jih DEM na Ojstrici umešča v prostor z državnim prostorskim načrtom.
S subvencijo do dobička
Civilna iniciativa, ki jo vodi Željko Kljajič, se zaveda, da je zakonodaja naklonjena investitorjem, ki bodo s pomočjo države z vetrnicami dolgoročno kovali velike dobičke. Medtem ko je cena električne energije na trgu manj kot 40 evrov za megavatno uro, jo bodo lastniki vetrnih elektrarn lahko prodajali po najmanj 75 in največ 86 evrov, odvisno od moči elektrarne. Za subvencioniran odkup električne energije z vetrnih elektrarn je na leto na voljo dva milijona evrov, poleg tega še nepovratna sredstva za naložbo. Za oboje se bosta potegovala tako DEM kot podjetje Estivo HMB. Prav subvencije pa so tiste, ki investitorjem omogočajo dobičke in DEM bi ga imel na Ojstrici skoraj milijon evrov na leto.
Ali je energija iz vetrnih elektrarn po vsem tem res tako poceni, kot trdijo njeni zagovorniki, smo vprašali Rafaela Mihaliča, predstojnika katedre za elektroenergetske sisteme na fakulteti za elektrotehniko: »Da, če imate od nje neposredno vi dobiček, drugi pa to plačujejo. Tisti, ki trdijo, da je poceni, manipulirajo z ljudmi, ki se na to ne spoznajo, zato da pospravijo v žep denar davkoplačevalcev. Vetrna energija je morda poceni na pragu elektrarne. Če pa je je v elektroenergetskem sistemu relativno veliko, lahko povzroči stroške v drugem delu sistema in elektrarnam. Ti lahko presegajo celo stroške proizvodnje iz vetrnih elektrarn. Zakaj pa ima Nemčija štirikrat dražjo energijo od gospodinjstev v ZDA, če so vetrnice tako poceni? Da o Danski sploh ne govorimo.«
Beton bo ostal na Ojstrici
Mihalič ni zagovornik obnovljivih virov energije, še posebno ne vetrne. Pravi, da gre za nepredvidljiv vir, ki ga moramo plačati po visoko dogovorjeni ceni tudi takrat, ko njihove energije ne potrebujemo. »Evropejci smo zavozili energetsko politiko, prehod na obnovljive vire je bil shizofren in prehiter,« pravi in potrdi bojazni domačinov na Ojstrici. Investitor bo za gradnjo posamezne vetrnice potreboval ogromne količine betona in železa, ki bosta tam ostala, ko se skoraj 200 metrov visoke naprave ne bodo več vrtele, za prevoz težke mehanizacije na nadmorsko višino 1245 metrov bo moral zgraditi robustne ceste, vetrno elektrarno pa bo priklopil na kablovod, za katerega bo izkopal več kilometrov dolge jarke.
»Nismo nasprotniki vetrnih elektrarn, a ne nad našimi glavami,« pove Teja Lubej s kmetije Očko na Ojstrici, kjer se ljudje najbolj bojijo nizkofrekvenčnega hrupa. Teja Lubej se je za pomoč v tej zadevi že obrnila na varuhinjo človekovih pravic. »Zelena energija da, a ne na račun zdravja mojih najbližjih,« meni Lubejeva. Po sedanjih načrtih DEM se bodo njihove vetrnice trem hišam približale na razdaljo, krajšo od 500 metrov, dvaindvajset hiš pa bi bilo od njih oddaljenih v razdalji od 500 do 1000 metrov. Za pojasnila smo prosili tudi DEM. Odgovorili so, da je o nekaterih temah še prezgodaj govoriti. Zatrdili pa so, da bodo, če se bo gradnja začela, uporabili najnovejšo tehnologijo z minimalnimi vplivi na okolje in ljudi.
