Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju – »Slovenija ima posebno srečo, saj je vključena v Podonavsko, Jadransko Jonsko in Alpsko makroregijo,« je na konferenci ob zagonu Strategije EU za Alpsko makroregijo (EUSALP) dejal zunanji minister Karl Erjavec in dodal, da je Alpska makroregija, ki vključuje sedem držav in več kot 50 regij in dežel, eden najbolj perspektivnih prostorov v EU.
Alpska makroregija je namreč dragocen vir vode, nudi pa priložnosti za gospodarski razvoj, razvoj kmetijstva in turizma, gradnjo infrastrukture in varovanje okolja. »Ta prostor je priložnost, da se vrnemo k naravi v turizmu, kmetijstvu in drugih dejavnostih.
V njenem okviru sodeluje pet članic EU (Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Slovenija), Liechtenstein in Švica. Komisarka za regionalno politiko Corina Creţu je povedala, da bodo v enem tednu pripravili smernico za pripravo strateških projektov, kar bo koristno tako za države kot za investitorje. Na vprašanje in izziv Erjavca o migracijah, pa je odgovorila, da so strukturni skladi pripravljeni podpreti tudi projekte za begunce, od podpore za nova podjetja do gradnje šol, nastanitvenih centrov in drugega.
Sodelovanje in varstvo okolja
»Alpska strategija bo omogočila vsaj boljše sodelovanje držav pri načrtovanju projektov,« je še dejala komisarka. Po strategiji bo denar sicer namenjen povezovalnim projektom, malim in srednjim podjetjem, projektom mobilnosti, zeleni energiji in varovanju okolja.
Komisarka Violeta Bulc pa je opozorila, da je Alpski prostor ključen za več evropskih povezovalnih prometnih koridorjev. Omenila je predor Brenner, povezavo Torina in Karlsruheja, pa tudi posodobitev povezave Divača - Koper in Poljčane - Slovenska Bistrica. Spomnila je, da želi Komisija pri tem pritegniti več zasebnega denarja.
Andreja Jerina iz ministrstva za zunanje zadeve je pojasnila, da v Alpski makroregiji živi 80 milijonov ljudi, glavni cilj strategije pa je sodelovanje. Opozorila je, da je že OECD ugotovil, da bi drugi tir od Divače do Kopra prinesel 70 odstotkov koristi regiji in 30 Sloveniji, a da dobi znamko makroregije, mora to potrditi tudi katera druga država. Projektov v Alpski strategiji sicer še ni, to bodo regije pripravljale v prihodnjih mesecih. Pri vseh makroregijskih strategijah pa so temelji štirje, gospodarsko sodelovanje in konkurenčnost, skupaj z raziskovanjem in inovacijami, drugi je povezljivost, tako prometna kot energetska in informacijska, tretji varovanje okolja, četrti pa trajnostni turizem.
Upravljamo promet in morje
Slovenija svoje interese uveljavlja kot koordinatorka področij. V Podonavski strategiji ministrstvo za infrastrukturo skupaj s Srbijo usklajuje železniške, cestne in zračne prometne povezave, eden od ciljev pa je vrnitev Balkansko Alpskega prometnega koridorja, ki se je zaradi vojne na Balkanu pred leti umaknil severneje. Poleg tega Center za razvoj financ izvaža znanje o upravljanju javnih financ na Balkan. Več mnenj je, da bi lahko CEF tudi Slovenija kaj vprašala.
V Jadransko Jonski strategiji ministrstvo za okolje skupaj z BIH usklajuje izrabo potenciala morja in zaledja. »Z morjem tako upravljamo ne glede na odprta vprašanja o meji,« pravi Jerina. V Alpski strategiji pa Zavod za varstvo narave z Bavarsko upravlja ekološko povezljivost. »Alpska konvencija je zavarovala naravo, strategija pa ima namen kapitalizirati naravo, seveda v sodelovanju s sosedi,« pravi Jerina.
Tovor s cest na vlake
Evropska poslanka Mercedes Bresso je opozorila, da so makroregijske strategije nastale od spodaj navzgor, ne kot direktive. Günther Platter, guverner zvezne dežele Tirolske je dodal, da morajo tudi zato državljani potovati po isti poti. Tirolska bo s predorom Brenner omogočila prestavitev tovornega prometa s cest, česar ljudje ne marajo, na železnice. Tudi Platter pa je kot korak nazaj omenil postavljanje ograj na mejah, saj te znova delijo regije.
»V Švici projekti vedno nastanejo od spodaj navzgor, zato smo tudi nekoliko nezaupljivi do evropskih projektov,« je povedal Norman Gobbi, predsednik vlade kantona Ticino. Dodal je, da so kljub temu že 70 odstotkov tovornega prometa prestavili na železnice, kar je povsem drugače »kot je med Avstrijo in Italijo«.
Znamka za denar
»Ljudem moramo ponuditi konkretne rešitve, za državljane se mora z njimi nekaj spremeniti na bolje in da se mladim ne bo treba seliti v dolino,« je dejal Roberto Maroni, predsednik deželne vlade Lombardije, ki ima 10 milijonov prebivalcev in tudi mesto z največ konzulati na svetu, Milano. V Lombardiji se bo projektna skupina sestala že ta teden, v nekaj mesecih bodo tudi že konkretni rezultati, je prepričan Maroni. Beate Merk iz vlade Bavarske je opozorila, da je turizem v Alpah odvisen od snega, tega pa morajo čedalje pogosteje pripravljati umetno, ledeniki se talijo, zemljo pa odnaša. Vse to je po njenih besedah zelo pomembno, tako kot iskanje skupnih rešitev in dejstvo, da regije skupaj lahko dosežejo več kot vsaka posebej. Dodala je še, da bo treba za dobre rešitve na teren in se pogovarjati z ljudmi, ki v Alpah živijo in delajo.
Makroregijske strategije nimajo svojega proračuna, bodo pa projekti z znamko makroregije dobili prednost tako pri dodelitvi denarja iz kohezijskega sklada kot Obzorja 2020, programa Life in drugih virov evropskega denarja. Na vprašanje, kako preseči dejstvo, da regije gledajo zlasti na svoje koristi, je Jerina odgovorila, da bodo spremembo omogočili dobri projekti.
