Za risa pripravljena projekt Life in strategija upravljanja

Ljubljana – Projekt Life za risa čaka na potrditev pri evropski komisiji, osnutek strategije za ohranitev in trajnostno upravljanje risa pa je v javni obravnavi. Oba dokumenta bi omogočila sistematično spremljanje populacije ter izvajanje varovalnih ukrepov.

Projekt Slowolf, ki ga je prejšnji mesec evropska komisija izmed 61 projektov s področja narave uvrstila med 13 najboljših, bi, če ga bo tudi potrdila, lahko dobil tako rekoč svojega dvojčka, projekt Life Links Lynx, ris povezuje. V njem bi sodelovali Zavod za gozdove Slovenije, Univerza v Ljubljani, Lovska zveza Slovenije, Dinaricum, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ter partnerji iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Slovaške in Romunije. S pomočjo tudi evropskega denarja bi strokovnjaki kot pri Slowolfu pripravili temelje za izvajanje strategije ohranitve in trajnostnega upravljanja z navadnim risom v Sloveniji 2015-2025, ki je v obliki osnutka do 2. marca v javni obravnavi.

Ključna za ohranitev risa, ki je od leta 1993 pri nas zavarovana in ponovno ogrožena vrsta, je doselitev risov, najbolje že v prihodnjih dveh letih, menijo avtorji strategije. »Če ne bomo hitro česa storili, bo ris izginil,« napoveduje Rok Černe z zavoda za gozdove, koordinator projekta. Doseliti pa bi ga bilo treba iz karpatske populacije, iz katere izvira še približno 15 snežniško-javorniških potomcev treh risjih parov, ki so jih pri nas naselili leta 1973, že nekaj časa po tistem, ko je bil iztrebljen.

Potomci priseljenih parov so se v 25 letih namnožili in razselili od Alp do Bosne, kar je bil dokaz ugodnih življenjskih razmer. Upadanje dinarske populacije po letu 1995 pa je pokazalo, da osamljena populacija zaradi parjenja med sabo, brez genskega dotoka oziroma povezave z drugimi populacijami, nima prihodnosti. Da ne pride do parjenja v sorodstvu, je potrebnih najmanj 50 osebkov, menijo strokovnjaki. Prav tako bi ugotovili, kako pogosto bi morali v populacijo dodajati živali in koliko, da jih parjenje v sorodstvu ne bi ponovno ogrozilo. Strategija zato predvideva povezovanje s sosednjimi državami, predvsem Hrvaško, kjer še živi od 40 do 60 risov, pa tudi z Italijo in Švico. Lani so v Italiji tik ob meji s Slovenijo naselili dva risa iz prav tako gensko osiromašene populacije v švicarski Juri.

Predvsem za risa (manj za medveda in najmanj za volka) je ključna tudi večja prepustnost avtoceste med Vrhniko in Postojno. V strategiji sta predvideni ureditev zlasti sedanjega prehoda za živali pod viaduktom Ravbarkomanda ter zgraditev vsaj enega ekodukta, zelenega mostu čez avtocesto, nekje na območju Logatca.

»Ris je z vidika javnosti manj problematična vrsta kot medved in volk. Pomembno bo, kako bodo risa sprejemali lovci, lahko pa rečem, da je bila vloga lovske zveze kot partnerice v projektu in v skupini, ki je pripravljala strategijo, zelo pozitivna,« je pojasnil Rok Černe. V lovskih upravljavskih načrtih bi uravnavali risovo plensko bazo. Lovci namreč risa »obtožujejo« za zmanjševanje populacije srnjadi.

Predvideni so tudi ukrepi za učinkovit odškodninski sistem in zmanjšanje divjega lova. »V okviru projekta Life bomo dodatno usposobili uslužbence policije za učinkovitejše odkrivanje nezakonitega lova. Izvedli bomo izobraževanje kriminalistov in forenzikov, ki bodo poleg tega geografsko ustrezneje razporejeni za hitro in kakovostno posredovanje v takšnih primerih. Sistem pa bomo vgradili v obstoječi sistem obveščanja (številka 112) in s tem skrajšali reakcijski čas. Nekatera znanja, na primer o zaščiti kraja dogodka in učinkovitem obveščanju, bomo posredovali tudi lovcem. Če bo projekt potrjen sredi letošnjega leta, bomo prvi del izobraževanja poskusili izvesti že jeseni,« je za Delo pojasnil direktor strokovnih služb pri lovski zvezi Srečko Žerjav.