Tiskane izdaje
Blatnih usedlin v izpraznjeni strugi reke je bilo toliko, da je bilo videti, kakor da bo njegovo odstranjevanje trajalo večno in ne zgolj predviden teden. Predlog sanacijskega programa Tojnice, ki vključuje tudi odstranitev muljnih sedimentov, sta v enem samem tednu izdelala direktor Kemisa Emil Nanut in direktorica podjetja Ekosfera Vanja Strle, Kemisova dolgoletna pooblaščenka v upravnih postopkih pridobivanja ali spremembe okoljskih dovoljenj.
Kljub kritikam o nestrokovnosti predloga sanacije - biolog Mihael Toman je opozoril zlasti na nevarnost, da bi lahko odstranitev zaradi požara onesnaženih muljastih usedlin povzročila sprostitev strupenih spojin iz bližnje nekdanje komunalne deponije, na kateri je glavnina odpadkov iz Industrije usnja Vrhnika (IUV) -, je Arso Kemisu z delno odločbo odobril odstranitev usedlin na 160-metrskem pasu največjega onesnaženja zaradi požara.
Odstranili bodo vse usedline
Vodstvo Kemisa se je naknadno odločilo, da bo namesto desetih centimetrov usedlin, kolikor je zahteval Arso, odstranilo kar vse usedline do trdne ilovnate podlage. »Koliko mulja bomo odstranili, je odvisno od njegove oblike in debeline - poskušali ga bomo čim več,« natančne količine ni znal oceniti direktor Emil Nanut. Začetek del so si ogledali predstavniki direkcije za vode in Arsa, ki so se v širokem loku izogibali novinarskim vprašanjem. Ena od uslužbenk direkcije za vode je boječe pojasnila le, da so si prišli ogledat sanacijo. Arso bo po končani prvi fazi izvedel meritve za oceno njene učinkovitosti.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo na nevarnost odstranitve usedlin. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Odvoz na sežig v tujino
Usedline so začeli izsesavati na najbolj onesnaženem delu Tojnice, tam, kjer se je ob požaru iz obrata izlilo največ gasilne vode, pomešane z nevarnimi snovmi. Delo opravlja 15 ljudi. Večina je zaposlenih Kemisa, zaradi slabe vremenske napovedi pa so vključili še delavce podizvajalca - katerega podjetja, Nanut ni hotel povedati. Njihovo delo ves čas nadzira nadzornik VGP Drava, ki ga je pooblastil Arso.
Usedline izsesavajo z vakuumskimi cisternami, ki so v lasti Kemisa in so po besedah Nanuta »po opremi in tehnologiji najsodobnejše v Sloveniji«. Stroji so primerni tudi za izsesavanje muljastih usedlin, težava je le premajhna kapaciteta, zato so si izposodili dodatne vakuumske avtocisterne ter opremo za prečrpavanje in obvod vode.
Zbrane usedline črpajo v cisterne in bazene, v katerih jih bodo pripravili za odvoz na sežig v tujino. Vodo, ki je v pripravljalnem obdobju sanacije niso uspeli prečrpati iz zajezenega dela struge, bodo prav tako prečrpali z vakuumskimi cisternami in odpeljali na čiščenje. »Ko bo sanacija zaključena, bo voda, ki vsakodnevno priteka v potok, zopet tekla po strugi,« je dejal Nanut. Ocenjeni strošek prve faze sanacije je 200.000 evrov.
Stroka znova opozarja
»Začenjamo dela, za katera povsem natančno ne vemo, kaj dodatno nevarnega lahko v okolju sprožijo. Prečrpavanje mulja, za katerega ne vemo, kakšne nevarne snovi vsebuje, koliko jih je posledica nesreče v Kemisu in koliko starih bremen desetletja trajajočega delovanja IUV na Vrhniki, lahko opravijo le dobro izurjene ekipe, sicer se snovi lahko premešajo z vodo, oksidirajo, se odplavijo po toku in povzročijo sekundarno breme v potoku in naprej,« znova opozarja biolog Mihael Toman. »Če so ekipe profesionalne, bodo delo lahko opravile,« še dodaja. Pogled na Kemisove delavce, ki brez primerne zaščitne opreme gazijo po blatni strugi Tojnice, vzbuja močan dvom v to.
Po besedah Tomana je pomembno tudi vprašanje, koliko onesnaženega mulja bodo delavci odstranili in kako bodo sanirali rečno dno. »Nekaj malega izkušenj je iz drugih držav, revitalizacija ekosistema je mogoča, če različno granuliran sediment ponovno damo v potok.«
Prva faza sanacije Tojnice po požaru v podjetju za predelavo nevarnih odpadkov Kemis. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Kritični ribiči
Ribiči so že v torek iz zajezenega pasu Tojnice odlovili ribe, vendar so Kemisovi delavci v sredo iz preostalih toksičnih tolmunov, iz katerih se še vedno širi močan vonj po kemikalijah, rešili še nekaj preživelih, ki so se zvijale v smrtnih mukah. »Zaradi močnega deževja ob koncu tedna je vodni val podrl jez, in ribe, ki so se iz zgornjega, čistega dela Tojnice, ujele v onesnaženem, potisnil naprej. Do stegen smo bili v blatu, odlovili pa smo vsega pet rib omembe vredne velikosti, vse ostale so bile mladice,« je torkove aktivnosti povzel predsednik ribiške družine Vrhnika Vladimir Mikec.
Ribiči so že vseskozi kritični do Kemisovega predloga sanacije Tojnice, saj menijo, da bi bilo treba poleg muljastih usedlin odstraniti tudi vsaj pet centimetrov zemljine na brežinah. »Zdrava pamet govori, da bo ob malo večjem deževju zemljo spralo v vodo in zopet onesnažilo usedline,« meni Mikec. Vodstvo Kemisa in ribiči so na dveh bregovih. »Kemis izvaja sanacijo po liniji najmanjšega odpora, a že to ga bo veliko stalo,« se zaveda Mikec.
Preživelih rib v Ljubljanici pod izlivu onesnažene Tojnice tudi nihče ni vzorčil, čeprav so ribiči to zahtevali od Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Rekli so, da to ni v njihovi pristojnosti, saj ribe niso namenjene za trg. Kar ni res. Ribič, ki kupi dovolilnico za lovljenje, je s tem zanje posredno plačal,« pravi vodja vrhniške ribiške družine. Ribiče smo obvestili, da ribe lahko lovijo, jemati iz vode in uživati pa jih ne smejo. »Ne vem pa, ali so enako storile ribiške družine Barje in Vevče, ki imajo ribolovni revir prav tako v porečju Ljubljanice.«
Delavci Kemisa so še danes reševali ribe. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Kemis se ne vidi drugje kot na Vrhniki
V Kemisu kljub temu, da so mu vrhniška občina in krajani odrekli gostoljubje, nadaljujejo s saniranjem obrata. Po besedah Nanuta so doslej pospravili 95 odstotkov skladišča, zdaj čakajo na korak, ki jim bo omogočil začetek delovanja. »Moja naloga je, da objekt vzpostavim za delovanje, takšno je tudi stališče lastnika. Ne vidimo druge alternative. Postopki za pridobitev dovoljenj za postavitev objekta na drugi lokaciji se vlečejo več let, podjetje pa toliko časa ne bi preživelo brez realizacije.«
Kemis zaradi inšpekcijske odločbe še vedno ne sme sprejemati odpadkov, zato dela kot posrednik pri njihovem odstranjevanju iz podjetij, ki odpadke proizvajajo. Realizacija je daleč pod ravnijo tiste pred požarom, pove Nanut.
Okoljevarstveno dovoljenje po njegovih besedah nikoli ni bilo vprašanjem. »Ko bomo sanirali prvi del objekta - uredili požarno javljanje, avtomatsko gašenje, procesno opremo za rezervoarje in požarno steno -, bomo obvestili inšpekcije, da smo izpolnili pogoje iz okoljevarstvenega dovoljenja za te postopke, in lahko bomo začeli delati,« je samozavesten direktor Kemisa. Na vprašanje, zakaj teh ukrepov na objektu, ki je pogorel, niso imeli že prej, odgovarja, da so na objektu, v katerem shranjujejo najbolj nevarne odpadke, vse to imeli, za objekt, v katerem so shranjevali manj nevarne odpadke - tam je požar izbruhnil - pa je požarna študija, ki se je pripravljala pred 17 leti, predvidevala le sistem javljanja požara.
