Začenja se naravovarstvenih 24 ur z Muro

Ljubljana – V Veržeju se ob 9. uri začne bogat 24-urni program s predavanji, delavnicami, razstavami in ogledi zanimivosti ob Muri. Dogodek organizirajo Zavod za varstvo narave, Slovenska nacionalna komisija za Unesco in občina Veržej.

»Mura je skrivnostna reka, od nekdaj živi z ljudmi in ljudje z njo. Na videz je mirna, vendar lahko hitro postane zelo divja. Kljub uravnavanju njene struge – buranju – Mura še danes marsikje spodjeda bregove in si počasi utira svojo pot ter tako ustvarja mozaik življenjskih prostorov, ki mu med nižinskimi rekami v srednji Evropi ni para. Obenem je pokrajino ob reki pomembno zaznamoval tudi človek. Mlini na reki meljejo že skoraj 500 let, v logih se je paslo, mogočni gozdovi ljudem dajejo les,« pravijo Željko Šalamun iz DOPPS ter Aleksander Koren, Lenka Rojs in Mojca Bedjanič z Zavoda RS za varstvo narave.

Najpestrejše naravno okolje

»Pestri življenjski prostori so pogoj za številne vrste ptic, predvsem gnezdilk. V obmurskem pasu gnezdi več kot 110 vrst ptic, to je skoraj polovica vseh gnezdilk v Sloveniji. Opaženih pa je bilo že več kot 200 vrst ptic. Gola prodišča naseljujejo mali deževniki, ko se prodišča nekoliko zarastejo, pa še mali martinci. Strme nezaraščene bregove naseljujejo posebneži med pticami, ki si za svoj zarod izkopljejo rove v peščene bregove. Tako v stenah Mure gnezdijo kolonije naše najmanjše lastovke – breguljke, občasno kakšen par čebelarjev in vodomci. Ko reka ob večji poplavi ali po počasnem več desetletij trajajočem erodiranju odseka svoj meander in ubere novo pot, za sabo pusti mrtvi rokav ali mrtvico. Mrtvice se z vodo napajajo le še ob poplavah in s podtalno vodo. Postopoma se zarastejo z različnim rastlinjem, kot sta trstičje in rogoz. V trstičju si gnezdo spletejo čapljica, rakar, trstni cvrčalec in bičja trstnica. Lep je pogled na viseče gnezdo plašice, ki je mojstrsko spleteno na tankih vejah vrb, ki visijo nad vodo. Plašica je pri nas najštevilnejša prav ob Muri,« se glasi le opis ptičjega bogastva ob Muri. Življenje ob njej je še precej bolj živahno, med drugim je Mura rečni sistem z največjim številom različnih ribjih vrst v Sloveniji.

Delavnice, predavanja in razstave

Otroci in starši bodo v delavnici Izdelaj si svojo ribo tako lahko iz barvnega papirja v tehniki origami izdelovali ribe, rake, žabe in druge rečne in obrečne živali. V geoloških delavnicah na terenu se bodo obiskovalci lahko spoznali s kamninami v okolici Veržeja. Druge delavnice se bodo dotaknile bogate kulturne dediščine, od oblačil do ljudskih pripovedk, murskih kač in kačonov, zakladov. Otroci bodo ustvarjali ptice iz različnih materialov, izdelovali herbarije, prepoznavali zdravilne in strupene rastline, se poskusili znajti na starih in novih zemljepisnih kartah, spoznavali naravo skozi igro z naravnimi materiali, se preizkusili v kvizu o poznavanju narave in to raziskovali z vsemi čuti.

Na vrsto pridejo tudi astronomija in orientacija na nebu, spoznavanje netopirjev in evropsko pomembnih ribjih vrst, rokodelstvo, predstavitev gliv poplavnih lok, podzemne vode in geotermalne energije, fosilov in kačjih pastirjev. Posebna pozornost bo spet namenjena Frančku, prvi črni štorklji, ki so ji sledili v Afriko. Tudi brez metuljev ni pravega sončnega dne, pravijo organizatorji.

Ni strategije

Za vse to bogastvo Slovenija nima nobene strategije, ne ureja vode po porečjih, pravi velikokrat preslišana vodarska stroka. Leta 2008 smo ukinili celo dobro delujoč sistem vodnogospodarskih svetov, ki so delovali kot vodni parlamenti in imeli predstavnike največjih imetnikov vodnih pravic in predstavnike lokalnih skupnosti. Država bi lahko s temi telesi suvereno izvajala strategijo upravljanja vod. Tu smo zašli v srednji vek, pravijo vodarji.