Tiskane izdaje
Ljubljana - Evropski poslanec Igor Šoltes je danes, ob svetovnem dnevu voda Evropski komisiji predal poziv za zaščito pravice do vode kot temeljne človekove pravice v evropskem pravnem redu. »Že leta po celotni Evropi spremljamo glasna prizadevanja za zaščito pravice do čiste pitne vode kot temeljne človekove pravice, ki bo dostopna vsem. Leta 2013 je bila s tem ciljem vložena tudi evropska državljanska pobuda Right2Water, ki je zbrala skoraj 1,9 milijona podpisov, a kljub temu Komisija do danes še ni podala zakonodajnega predloga, ki bi pravico do vode ustrezno zaščitil v evropski zakonodaji,« ob tem pravi Šoltes.
Dodaja, da se je tudi zaradi mlačnosti Komisije v Sloveniji organizirala močna civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo, ki se zavzema za vpis neodtujljive pravice do vode in sanitarnih storitev kot temeljne človekove pravice v ustavo. »Pobuda, ki je zbrala že več kot 53.000 podpisov, meni, da vpis v ustavo ni dovolj za zaščito te najbolj dragocene dobrine, zato so me kot evropskega poslanca pozvali, da Komisijo seznanim z aktivnostmi slovenske pobude in pozovem k čimprejšnjemu ukrepanju. Zato Komisijo ponovno sprašujem, kdaj bo pripravila zakonodajni predlog, s katerim se bo eksplicitno priznalo dostop do vode in sanitarnih storitev kot temeljno človekovo pravico, kot je to množično zahtevala pobuda Right2Water, cilje pobude pa je z resolucijo podprl tudi Evropski parlament in katere konkretne ukrepe bo sprejela za zagotovitev trajne oskrbo s čisto vodo kot temeljne javne dobrine, ki je dostopna vsem in ni predmet notranjega trga EU in trgovinskih pogajanj,« je povedal Šoltes.
Proti jezovom
Ob Svetovnem dnevu voda nevladne organizacije EuroNatur, Riverwatch, Leeway Collective in WWF vabijo k spremljanju protestne akcije, ki bo potekala med 16. aprilom in 20. majem, ko bodo kajakaši iz cele Evrope veslali po edinstvenih in najbolj osupljivih rekah balkanskega polotoka. Akcija nosi naslov Balkan Rivers Tour
divjih biserov Evrope«.
Organizatorji pojasnjujejo, da med Slovenijo in Albanijo brez premisleka načrtujejo gradnjo 2.700 jezov v zavarovanih območjih, habitatih ogroženih vrst in brez vključevanja lokalnih skupnosti. V veliko teh načrtov so vključene tudi banke in podjetja iz zahodnoevropskih držav, Avstrije, Nemčije in Italije.
Dober zgled za druge
»Na svetovni dan voda, ki ga praznujemo danes, WWF Adria želi sporočiti, da so naše reke naše bogastvo, kot je bil tudi naziv njihove kampanje, ter da moramo z njimi upravljati trajnostno. Le tako bomo ohranili zdrave in naravne reke in močvirja ter storitve, ki jih zagotavljajo ljudem, živalim in rastlinam, in tako ostali dober primer drugim državam Evrope,« pravijo v WWF.
Znanstveniki so si namreč enotni, ko gre za izjemno biotsko raznovrstnost rečnih in močvirskih ekosistemov v Dinarskem loku. A obstaja tudi temna stran dobro ohranjenih rek. Namreč, reke, jezera in mokrišča v naši regiji so pod čedalje večjim pritiskom zaradi gradnje rečnih nasipov, odstranjevanja sedimenta iz strug, regulacije tokov kot ukrepa za boj proti poplavam in gradnje hidroelektrarn. To ogroža življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst, posebej endemičnih, ki se težko prilagodijo spremembam v količini, hitrosti in temperaturi vode reke.
Sladkovodne vrste izumirajo
»Reke so naše največje naravno bogastvo in nam omogočajo pitno vodo, ribe za hrano, drva za kurjavo, prijetno mikroklimo in čist zrak. Vendar se moramo zavedati, da smo mi tisti, ki negativno vplivamo na naše reke in s tem na našo kakovost življenja. Torej, če želimo imeti na voljo vse vire, ki nam jih reke zagotavljajo, moramo z njimi dobro upravljati in jih zaščititi pred škodljivimi in netrajnostnimi praksami,« je dejala na svetovni dan voda Irma Popović Dujmović iz WWF Adria.
Glede na zadnje Poročilo o stanju planeta WWF
Premog porabi vodo za milijardo ljudi
V Greenpeaceu so izdali prvo poročilo, ki razkriva, da 8359 termoelektrarn na premog in lignit porabi toliko vode, da bi ta zadovoljila osnovne potrebe milijarde ljudi. »Če bi postavili še vse načrtovane termoelektrarne, bi se poraba vode zanje še skoraj podvojile. Zdaj vemo, da premog ne onesnažuje le zraka in poganja podnebnih sprememb, temveč nas prikrajša tudi za najdragocenejši vir, vodo,« pravi Harri Lammi iz Greenpeacea vzhodna Azija.
Za povrh je kar četrtina načrtovanih novih termoelektrarn na območjih, kjer sladke vode že zmanjkuje oziroma jo porabljajo hitreje kot se zaloge lahko obnovijo. Taka območja je Greenpeace uvrstil na rdeči seznam. Med njimi so območja na Kitajskem, v Indiji in Turčiji.
Premog je med načini proizvodnje elektrike med največjimi porabniki vode. Mednarodna agencija za energijo je že napovedala, da bo proizvodnja in kurjenje premoga imelo polovični delež pri povečanju porabe vode. Začne se s črpanjem vode iz rudnikov, nato s pranjem premoga, da se izločijo negorljive nečistoče, premog je treba škropiti, da se ne praši ali celo vname, vodo pa uporabljajo tudi za hlajenje premogovnih kotlov. Poleg tega termoelektrarne pogosto še toplo vodo spuščajo v vodotoke, kar tudi ubija življenje v njih.
Zato v Greenpeaceu zahtevajo takojšnjo ustavitev vseh projektov termoelektrarn na premog na območjih s pomanjkanjem vode, zamenjavo načrtovanih termolektrarn z obnovljivimi viri, najbolje soncem in vetrov, kar bi samo na Kitajskem prihranilo 1,8 milijarde kubičnih metrov vode, v Indiji pa 1,2 milijarde kubičnih metrov. Poleg tega bi morali zapreti vse termoelektrarne, ki delujejo že 40 let. V ZDA bi tako prihranili kar 9 milijard kubičnih metrov vode.Domžale, 22. 3. 2016 - Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) Lidija Stebernak se je udeležila predstavitve nadgradnje Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. Nadgradnja naprave v vrednosti 15,5 milijona EUR predstavlja pomemben korak k cilju varovanja reke Kamniške Bistrice in izboljšanju kakovosti podtalnice.
Prenovljena čistilna naprava
Polovica vseh delovnih mest na svetu je povezanih z vodami, poudarjajo na MOP, zato je to tudi eno od glavnih delovnih področij. Nadgradnja Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik je eden od kohezijskih projektov, vključen v skupni projekt Odvajanje in čiščenje na območju Domžale - Kamnik in obsega nadgradnjo bioloških stopenj in gradnjo vstopnega objekta za sprejem večje količine odpadne vode. Zmogljivost CČN po nadgradnji bo 149.000 populacijskih enot in bo zagotavljala terciarno čiščenje odpadne vode, kar pomeni tudi odstranjevanje dušikovih in fosforjevih snovi najmanj do zakonsko predpisane vrednosti.
Skupna vrednost projekta nadgradnje CČN je 15,5 milijona evrov. Po koncu projekta bo četrti največji sistem za čiščenje odpadnih voda v Sloveniji in bo kot prva v Sloveniji vključevala tudi proces odstranjevanja amoniaka. Nadgradnja CČN je eden največjih okoljskih projektov občin lastnic, ki bo pomembno prispevala k večji družbeni odgovornosti občin in javnega podjetja do socialnega in naravnega okolja. Nadgradnja CČN predstavlja pomemben korak k cilju varovanja reke Kamniške Bistrice in izboljšanju kakovosti podtalnice.
