Zaplet v ZDA lahko sesuje podnebni sporazum

Ameriško vrhovno sodišče je zadržalo predpis o zmanjšanju emisij, druge to skrbi.

pet, 19.02.2016, 10:00

Ljubljana – »To je zelo skrb zbujajoča novica. Upam, da ima Barack Obama še kakšno rešitev. Če se zamrznitev podaljša do konca leta, na volitvah spomladi prihodnje leto pa zmagajo republikanci, lahko Pariški sporazum pade,« meni slovenski pogajalec Zoran Kus.

Za letos je predvideno, da bodo države ratificirale decembra lani sprejeti Pariški sporazum o boju proti podnebnim spremembam. Vendar je ameriško vrhovno sodišče, v katerem odloča pet sodnikov, naklonjenih republikancem, in štirje, ki jih uvrščajo med demokrate, zaradi tožb 17 držav ZDA, ki se nočejo odpovedati premogu, nafti in plinu, zadržalo predpis ameriške okoljske agencije (EPA), ki naj bi preprečil tisoče prezgodnjih smrti in tisoče astmatičnih napadov in hospitalizacij v letu 2030 in naprej. To je ključni del zaveze ZDA in predsednika Baracka Obame v Parizu, da bodo do leta 2030 zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 32 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Obama se je ravno s predpisom iz EPA želel izogniti sprejemanju podnebnih zavez v kongresu in senatu, saj imajo tam večino republikanci.

»Težko je še soditi, kako se bo vse skupaj izteklo. Vendar je to lahko zelo velika težava. Za zdaj ni videti, da bi Obama imel kakšno drugo ustrezno orožje,« meni Zoran Kus.

Komisar za podnebno ukrepanje Miguel Arias Canete je za Delo povedal, da zaupa v to, da bodo vse države izpolnile vse, kar so obljubile. »Evropska unija bo še naprej vodila z zgledom in zapisala svoje cilje v predpis. Srečal se bom tudi z ameriškim odposlancem Toddom Sternom za podnebje, da bi bolje razumel mogoče posledice odločitve ameriškega vrhovnega sodišča,« je povedal Canete.

Boj se nadaljuje

Ameriško vrhovno sodišče je res dalo klofuto svetovnemu podnebnemu dogovoru, a strokovnjaki menijo, da bodo ameriške zaveze preživele. »Za ranljive države, kot je Indija, je pomembno, da Pariški sporazum vodi do še bolj ambicioznih ukrepov, kot so predlagani, v vseh državah. S tega stališča signal sodišča prinaša nevarnost, da bomo stopili na napačno pot,« pravi Navroz Dubash iz Centra za politične raziskave v New Delhiju.

»Sodišče je zabrisalo francoza v načrt Obamove administracije za zmanjšanje emisij iz termoelektrarn. Vendar bi bilo zdaj prezgodaj sklepati, da je to tudi udarec za Pariški sporazum,« pa meni predsednik Združenja zaskrbljenih znanstvenikov Ken Kimmell. Kot dodaja, bo zamrznitev trajala le 18 mesecev, Obama pa je že zagotovil, da imajo za predpise trdno pravno osnovo. EPA je vsaki ameriški zvezni državi določila lastne cilje za zmanjšanje emisij, časa pa imajo do 2022, da se temu prilagodijo, kar je Kimmell označil za zelo dolgo prehodno obdobje.

»Takojšnji učinek razsodbe vrhovnega sodišča je preložitev roka za pripravo izvedbenih načrtov zveznih držav, a ta zamuda ne pomeni nujno, da ZDA ne bodo izpolnile ciljev za 2030,« je povedal Scott Fulton, predsednik Inštituta za okoljsko pravo. Ne nazadnje vrhovno sodišče ni presojalo o vsebini predpisa o čisti energiji, temveč ga je le zadržalo in poslalo v ponovno odločanje na prizivno sodišče, ki bo predvidoma razsodilo junija. Druga nižja sodišča bodo ravno tako sprejela povezane odločitve. »To je le začasni postanek načrta za čisto energijo, prepričani smo, da bo zmagal na prihodnjih zaslišanjih na sodiščih,« je optimističen izvršni direktor Sierra Cluba Michael Brune. Zaupanje v Pariški sporazum dviga tudi več ameriških držav in energetskih podjetij, ki bodo nadaljevali zmanjševanje emisij kljub odločitvi sodišča.

Prijavi sovražni govor