Tiskane izdaje
Upravljanje gozda kot zaščite pred plazovi in kamenjem z gore nad železniško postajo v avstrijskem Mallnitzu in prilagajanje podnebnim spremembam na gorskem prelazu Grimsel v Švici sta dobri praksi zaščite pred naravnimi nesrečami v Alpah. Preverili pa smo tudi, kako je poskrbljeno za zaščito pred naravnimi nesrečami in sanacijo škode na prometni infrastrukturi v Sloveniji.
Zeleni ščit
Clemens Schekulin z oddelka za upravljanje naravnih nesreč pri Avstrijskih železnicah nas je popeljal po zaščitnem gozdu na gori Auernig, ki leži na pomembni železniški povezavi med zveznima deželama Salzburg in Koroška. Avstrijske železnice upravljajo približno 5000 kilometrov prog, pri čemer tretjino ogrožajo snežni plazovi, hudourniki, padanje kamenja in poplave. Gozd na gori Auernig so Avstrijske železnice kupile že med gradnjo proge in predora Tauern pred 120 leti. Ker je razmeroma star, je glavna naloga gozdarskih in gradbenih inženirjev pri železnicah ohranjati njegovo dobro stanje, ki ga vzdržujejo s sekanjem starih, nevarnih dreves in obnavljanjem z novimi. To je postalo lažje leta 2000, ko so Avstrijske železnice po desetih letih prošenj dobile dovoljenje avstrijske zvezne vlade za gradnjo gozdne ceste. Tako dolgo je trajalo zato, ker gozd leži na zunanjem robu narodnega parka Visoke Ture in v njem živi zavarovana vrsta žolne.
Ohranjanje zaščitnega gozda je po besedah Schekulina najcenejša in najbolj okolju prijazna zaščita pred naravnimi nesrečami. Ni pa vedno dovolj, drevesa lahko preprečijo sproženje plazu, ne morejo pa zaustaviti plazu v premikanju. Zato zaščito kombinirajo s tehničnimi ukrepi, snežnimi mrežami in ograjami, nad gozdno mejo pa z betonskimi konstrukcijami z jeklenimi sidri. Stroške vzdrževanja zaščitnega gozda Avstrijske železnice v celoti pokrivajo s prodajo lesa elektrarni na lesno biomaso v Mallnitzu, stroški postavitve tehničnih ukrepov pa so bistveno višji. A še višji so stroški zaprtja proge zaradi plazu. En dan zaprtja tako pomembnega odseka proge, kot je med izvozom iz predora Tauern in železniško postajo Mallnitz, stane 80.000 evrov.
Prilagoditvena strategija
Cesta na prelaz Grimsel, ki povezuje Bernske Alpe in zgornji del kantona Valais, je bila ena prvih v Švici, kjer je bilo dokazano, da so zemeljski plazovi, padci kamenja in erozija neposredna posledica podnebnega segrevanja. V obdobju med 2009 in 2011 je strateško pomembno prometno povezavo prizadela serija plazov, ki so ogrozili tako cesto kot stanovalce ob njej. Največji je bil plaz, ki ga je leta 2009 sprožilo taljenje permafrosta na gori Ritzlihorn. V dolino se je usulo 100.000 kubičnih metrov kamenja, kar je ogrozilo cesto in privzdignilo korito reke Aare za več kot 20 metrov. Za zavarovanje cestnega odseka pred plazovi so zgradili galerijo, vendar so plazovi v naslednjih letih ogrozili tudi to, zato so jo morali temeljito okrepiti, nad njo so postavili tudi kamere.
Skupina znanstvenikov in geologov je izdelala oceno tveganja, v kateri je določila najnevarnejša mesta za plazenje, je povedal vodja službe za geološki inženiring v kantonu Bern Markus Wyss. Določili so sedem novih ogroženih območij in na vsakem vzpostavili merilnike padavin, premikanja zemljine in semaforje, na najbolj ogroženem območju pa tudi avtomatske kamere in alarm. Da bi našli rešitev, ki bi bila sprejemljiva tudi za lokalno skupnost, so izdelali oceno ogroženosti za obdobje prihodnjih 25 let, kolikor časa je običajno potrebnega za povrnitev stroškov v investicijo novogradnje. Na območju dveh najbolj ogroženih naselij so prepovedali nadaljnjo gradnjo in tudi obnovo obstoječih objektov, razen za namen vzdrževanja. S takšnim pristopom jim je uspelo ohraniti naseljenost nekaterih območij, ki so se sprva kazala kot najbolj izpostavljena plazovom, prebivalce občine Guttannen nizvodno ob reki Aare pa so dovolj dolgo vnaprej seznanili s potencialnimi tveganji, na katera se lahko pravočasno pripravijo.
Najbolj ogrožene
V Sloveniji sta po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami zaščita in sanacija odgovornost upravljavca infrastrukture. Ta mora izdelati tako oceno ogroženosti in druge strokovne podlage kot tudi načrt zaščite in reševanja. Za primere nesreč na železniškem omrežju izdelajo načrt zaščite in reševanja Slovenske železnice, za primere nesreč na avtocesti pa Dars. Za načrtovanje in izvedbo reševanja je pristojna Uprava za zaščito in reševanje.
Denar za sanacijo škode na cestni in železniški infrastrukturi po naravnih nesrečah zagotavljajo iz proračuna, državnih rezerv, solidarnostnega sklada EU in odškodnin oziroma zavarovalnine. Za sanacijo škode na državnih cestah po elementarnih dogodkih so leta 2014 porabili 7,75 milijona evrov, leta 2015 pa 4,10 milijona evrov. Na železniški infrastrukturi je odpravljanje posledic žleda lani stalo 40,24 milijona evrov.
Slovenske železnice, ki upravljajo javno železniško infrastrukturo, so tudi lastnik in upravljavec območij ob njej. »Imamo natančne podatke o lokacijah, ki so z vidika varstva ob naravnih nesrečah bolj ogrožene in jih ustrezno zavarujemo. Sistematično spremljamo in vpisujemo podatke o vseh zdrsih zemlje ali kamenja na proge, zbrane imamo tudi sezname poplavnih in plazovitih območij. Zaposleni v strokovnih službah, ki skrbijo za varnost na železnici, so ustrezno usposobljeni in imajo natančno izdelane tudi načrte, kako ravnati ob naravnih nesrečah,« so zapisali.
Zaradi padajočega kamenja, zdrsov zemlje in drugega so najbolj ogrožene proge v Zasavju, na Goriškem in na nekaterih območjih na Koroškem. Ob teh progah so strma pobočja s specifičnimi geofizikalnimi značilnostmi. Da so proge ustrezno zavarovane pred zdrsi zemlje in kamenja, na Slovenskih železnicah skrbijo z več ukrepi. Preventivno pregledujejo potencialno nevarna območja ob progi, čistijo in odstranjujejo rastje ter skrbijo, da je preglednost nivojskih prehodov ceste čez železniško progo na ustrezno visoki ravni. Poleg tega redno sanirajo tudi nevarna območja z drobnim kamenjem ob progi, s palisadami zavarujejo hudourniške poti, na pobočja, na katerih je največja nevarnost zdrsov zemlje in kamenja, pa postavljajo zaščitne mreže in zaščitne ograje.
Osemdeset milijonov evrov za brežine
Z več ukrepi skrbijo tudi za požarno varnost ob progi in območja ob njej preventivno pregledujejo. Tako urejajo požarnovarnostni pas ob železniški progi, gradijo protipožarne zidove na najbolj ogroženih območjih in odstranjujejo rastje na kritičnih območjih. Pri zagotavljanju varnosti v železniškem prometu dobro sodelujejo z gasilci, policijo, upravljavci cest in gozdov ter drugimi institucijami, pravijo.
Evidentirani so tudi vsi odseki državnih cest, ki so najbolj ogroženi zaradi naravnih nesreč; najpogostejše so poplave, izjemen dogodek pa je bil žled januarja 2014. Več odsekov je uvrščenih v načrt razvojih programov, nekateri so bili že sanirani (denimo poplavna ogroženost ceste Tolmin–Idrija na odseku Bača–Dolenja Trebuša). Direkcija za infrastrukturo se je lotila tudi sistematične zaščite brežin pred padanjem kamenja in skal na železniško progo in vozišča, kar zmanjšuje tveganje za škodo oziroma prevoznost cest ob potresih, odjugah in močnih padavinah. Ocenjena vrednost najnujnejših ukrepov za zaščito brežin je 80 milijonov evrov. Po poplavah jeseni 2014 so v sklopu akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav za področje cestne infrastrukture izvedli za pol milijona evrov interventnih ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti državnih cest, dela so financirali iz proračunske rezerve.
