Preverite, kako Slovenci ločujemo odpadke

Ravnanje z odpadki: Zakonodaja se letos spreminja, sistem ne deluje, priložnosti pa je veliko, tudi za nova delovna mesta

Objavljeno
26. marec 2015 18.09
Smetišče Leskovec Novo Mesto. Novo Mesto, 23,03,2015
Borut Tavčar, Maša Jesenšek, Nejc Gole
Borut Tavčar, Maša Jesenšek, Nejc Gole

Ljubljana – Po deležu recikliranih komunalnih odpadkov je Slovenija tik nad povprečjem Evropske unije, kažejo v torek posodobljeni podatki Eurostata. V Sloveniji recikliramo 42,7, povprečje EU pa je 41,8 odstotka recikliranih komunalnih odpadkov.

Komunalni odpadki, ki so jih zajeli evropski statistiki, večinoma nastanejo v gospodinjstvih, lahko pa vključujejo tudi podobne odpadke malega gospodarstva in javnih ustanov. Recikliranje po evropski statistiki pomeni vse od recikliranja plastičnih, kovinskih in drugih odpadkov v nove surovine do kompostiranja in anaerobne predelave bioloških odpadkov. Največ komunalnih odpadkov tako predelajo v starih članicah Unije in v Švici. V Nemčiji po Eurostatu reciklirajo 64,5 odstotka komunalnih odpadkov, v Avstriji 56,1 odstotka, v Belgiji pa 55 odstotkov. Po drugi strani v Srbiji po podatkih Eurostata ne reciklirajo odpadkov, v Črni gori jih reciklirajo le odstotek, med članicami EU pa je najnižje uvrščena Romunija z 2,6 odstotka predelanih komunalnih odpadkov. Delež recikliranih odpadkov se povečuje. Od leta 1995 se je v Sloveniji povečal z dveh na 40 odstotkov, kar je največ med vsemi državami Unije. V Evropski uniji je trend počasnejši; leta 1995 je bilo v državah, ki so danes članice EU, brez Hrvaške, predelanih 17 odstotkov odpadkov, kar je dobrih 25 odstotkov manj, kot kažejo zadnji podatki.

Eurostat objavlja tudi podatke o količini proizvedenih komunalnih odpadkov. Povprečen Evropejec na leto proizvede 481 kilogramov odpadkov, medtem ko jih povprečen Slovenec 414 kilogramov. Večjo količino odpadkov proizvedejo prebivalci v državah zahodne in severne Evrope z večjo kupno močjo in potrošnjo, pri čemer so izjema Ciper, Malta in Črna gora. Največ komunalnih odpadkov nastane na Danskem (747 kilogramov na prebivalca), v Švici (702 kilograma) in Luksemburgu (653 kilogramov). Najmanj odpadkov pa proizvedejo v Romuniji (272 kilogramov), Estoniji (293 kilogramov, na Poljskem (297 kilogramov na prebivalca) in v drugih novih članicah Evropske unije.



Občine so zelo različno uspešne

Podatke o obdelavi odpadkov za posamezne občine zbira ministrstvo za okolje in prostor. Zadnji podatki, ki so na voljo, so za leto 2013, za lani bodo objavljeni predvidoma jeseni. Podatki kažejo, da so med občinami ogromne razlike, tako pri ustvarjanju odpadkov kot pri recikliranju. Če je v povprečju Slovenec leta 2013 ustvaril 320 kilogramov odpadkov, jih je povprečni občan Osilnice manj kot sto, medtem ko je povprečni občan Šempetra - Vrtojbe in Domžal ustvaril več kot petsto kilogramov smeti.

Podobne razlike so tudi pri ločevanju in količini odloženih odpadkov. Glavna usmeritev namreč je, da bi bilo teh odpadkov čim manj. Leta 2013 so bili pri ločevanju najbolj pridni v občini Gorenja vas - Poljane. Več kot 80 odstotkov odpadkov so ločili tudi v občinah Vrhnika in Domžale. Najslabši rezultat pa so imeli v Ribnici na Pohorju, kjer so ločili manj kot desetino smeti. Gorenja vas - Poljane je na vrhu tudi pri odloženih odpadkih, saj je na deponiji končal le kilogram odpadkov na prebivalca.

Za eno najuspešnejših občin pri ločevanju že dolgo velja Vrhnika, kjer so ločevati odpadke začeli že pred dvema desetletjema (zakonodaja je na nacionalni ravni obvezno ločevanje odpadkov uvedla šele leta 2003). Tako Vrhnika kot tudi Borovnica in Log - Dragomer, kjer za odvoz prav tako skrbi vrhniška komunala, so že dolgo v samem vrhu slovenskih občin, kar se tiče ravnanja z odpadki, lani pa se je Vrhnika kot prva občina pridružili evropski mreži lokalnih skupnosti Zero Waste (koncept Nič odpadkov, ki prepoveduje sežigalnice). Leta 2013 je sicer Vrhniki primat med najbolj uspešnimi občinami pri ločevanju prevzela občina Gorenja vas - Poljane, kjer so kljub slabim naravnim danostim (redka poselitev, hribovita podeželska občina) dosegli najboljše rezultate tako pri ločevanju kot pri odlaganju odpadkov.

 


Energetska izraba za manj odlaganja

Kristina Knific, ki je na občini Gorenja vas - Poljane odgovorna za področje odpadkov, je pojasnila, da na ločenem zbiranju odpadkov usmerjeno delajo že dalj časa. Z ločenim odvozom embalaže so začeli leta 2008, velik napredek med letoma 2012 in 2013 pa je bil narejen predvsem s tem, da so takrat začeli z energetsko izrabo za to primernih odpadkov, tako da iz njih s pomočjo podjetja Gorenje Surovina pridelujejo gorivo. Zato imajo tako malo odloženih odpadkov (odstotek vseh zbranih komunalnih odpadkov oziroma kilogram na prebivalca). »To je v Sloveniji še zelo neizkoriščen potencial,« pravi Kristina Knific. Lani je občina dosegla približno enake rezultate kot leto prej, pravi sogovornica, ki poudarja, da so daleč pod slovenskim povprečjem tudi glede količine ustvarjenih odpadkov na prebivalca. Teh je bilo v njihovi občini leta 2013 le 142 kilogramov na prebivalca. Pri tem je pomembno, da v njihovi občini kar 95 odstotkov gospodinjstev biološke odpadke kompostira.

In kaj je najpomembnejše, da se občani odločijo za ločevanje? »Sodelovanje z vsemi partnerji, ki so vključeni v verigo zbiranja odpadkov,« pravi Knifičeva in na primeru njihove občine izpostavlja še intenzivno sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi institucijami. »Šolarje je na primer v šoli v naravi zmedlo, da ni bilo košev za ločevanje, dogaja se tudi, da otroci doma učijo starše, kako ločevati, imeli smo tudi izobraževanje učiteljev.« Kaznovanje je po njenem manj pomembno kot osveščanje in izobraževanje. Občina trenutno nima aktivne inšpekcijske službe, so pa imeli v preteklosti zanimiv način sodelovanja z redarsko službo: »Redarji so šli na teren skupaj s komunalci in preverjali vsebino smetnjakov. Če kaj ni bilo v redu, so pustili obvestilo in smetnjakov niso izpraznili.« Podlago za to so določili v občinskem odloku in tako dosegli okoli tri do pet odstotkov ljudi, ki še niso ločevali. »Ni cilj kaznovati, temveč doseči, da ljudje začnejo ločevati,« poudarja sogovornica, ki meni da velikih rezerv za napredek sicer ni več, da pa osveščanja ni nikdar preveč.

Ločevanje na Koroškem: mokri in suhi odpadki

Komunalno podjetje Radlje ob Dravi s svojimi storitvami pokriva pet občin, ki so med slabšimi po deležu zbranih ločenih odpadkov, in sicer poleg Radelj ob Dravi še Muto, Vuzenico, Ribnico na Pohorju in Podvelko. Direktor tega komunalnega podjetja Gregor Ficko pojasnjuje, da so se na Koroškem šele z vzpostavitvijo regionalnega centra za ravnanje z odpadki Kocerod pred tremi leti lotili ločenega zbiranja odpadkov: »V prihodnjih dveh mesecih bo zaživel tudi pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki bo zavezoval vsa štiri komunalna podjetja na tem območju. Šele tehnični pravilnik bo zelo natančno opredelil sistem, tehnologijo in pogoje zbiranja odpadkov, s čimer bodo pravila jasna za vse.« Ficko dodaja, da mnogo gospodinjstev samih reciklira odpadke, najbolj biološke.

Korošci, katerim odpadke odvaža komunalno podjetje Radlje ob Dravi, tako kot prebivalci nekaterih drugih koroških občin, ki so na lestvici prav tako slabo uvrščene, odpadke ločujejo na suhe in mokre. Nekateri občani so tako zmedeni, v katero skupino sodijo določeni odpadki. Na naše vprašanje, ali je tak sistem dovolj jasen, Ficko odgovarja, da je to prehodna faza. »Naša ambicija je povsem ločen sistem, ki je z uredbo predviden in na ekoloških otokih že poteka. Vendar ne moremo primerjati mestnega središča Radelj ob Dravi z denimo območjem Ribnice na Pohorju. Na tem hribovitem območju so namreč nekateri uporabniki naših storitev dislocirani in temu ustrezno je treba prilagoditi sistem. Tam bo tak dualni sistem ostal v uporabi. Naša naloga pa je, da na zbirališčih sami ločimo, to tudi počnemo, plastenke, papir, kovine, steklenice, folijo, tetrapake,« pravi Ficko.

Med slabše uvrščenimi po deležu zbranih ločenih odpadkov je tudi Ilirska Bistrica. Direktor Komunale Ilirska Bistrica Igor Batista pojasnjuje, da v njihovi občini ljudje odpadke mečejo v velike kontejnerje in je tako malo ločenih. To naj bi se spremenilo že letos, saj bo vsako gospodinjstvo dobilo dva zabojnika, in sicer za mešano embalažo ter ostale odpadke, na ekoloških otokih pa bo ostalo ločeno zbiranje papirja in stekla. Batista zato pričakuje, da bodo v občini že v prvi polovici tega leta bistveno povečali delež ločeno zbranih odpadkov.

Nekatere občine ne poročajo prav

Janko Kramžar, direktor ljubljanske Snage in predsednik zbornice komunalnega gospodarstva, pravi, da je pri podatkih o ravnanju z odpadki v občinah, ki jih zbira MOP, nekaj nelogičnosti. Edina razlaga bi lahko bila, da nekatere občine, ki nimajo odlagališč odpadkov in niti ne centrov za obdelavo, ne poročajo o količinah odloženih odpadkov, saj odpadke predajo komunalnim podjetjem, ki jih odložijo drugje. To lahko pojasni tudi podatek, da nekatere občine vse svoje odpadke reciklirajo. »Za Ljubljano podatki veljajo in kažejo, da smo po deležu predelanih odpadkov prvo glavno mesto v EU,« pravi Kramžar.

To potrjuje tudi Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na MOP. Letos nameravajo spremeniti zakon o varstvu okolja, posebej pa se bodo lotili odpadkov, saj »sistem ne deluje«. Odgovornost bodo razširili na ves sistem ravnanja z odpadki. Pri embalaži, denimo, to pomeni, da proizvajalci in uvozniki embalaže plačujejo zbiranje in predelavo odpadne embalaže. Spremembe bodo tudi za občine, saj lahko Slovenijo, če ne izpolni ciljev, evropska komisija toži. Za komunalne odpadke so po naših predpisih namreč odgovorne občine. »Državna uprava nima zdaj nobenih vzvodov za ukrepanje v občinah, ne da se jim zaradi neizpolnjevanja ciljev denimo omejiti financiranja. Tudi računsko sodišče je zato predlagalo, da občinam postavimo cilje za ločeno zbiranje in predelavo odpadkov,« pravi Boltetova, ki priznava tudi, da nekatere občine ne poročajo o količinah odpadkov nastalih v občini, ki pa jih komunalna podjetja odložijo v drugi občini. Občine z odlagališči pa tudi ne poročajo o odloženih odpadkih iz drugih občin, temveč le o svojih.

 



Po izkušnje tudi v tujino

Precej pripomb je MOP dobilo že v javni obravnavi nove uredbe o odpadni embalaži, Tanja Bolte pravi, da je veliko tudi zelo uporabnih. Sistem ravnanja z odpadki bodo letos spreminjali tudi z izkušnjami drugih držav, pa tudi priporočili evropske komisije. Del teh bo tudi v zakonodaji. MOP se namerava posvetovati še z združenji in GZS. »Zakon o varstvu okolja mora biti letos popravljen, zraven pa morajo biti sprejete tudi vse uredbe,« zagotavlja Tanja Bolte.

Kramžar pa meni, da je lahko Slovenija vzor drugim državam, zlasti če se kot prva opredeli za Nič odpadkovno (zero waste). Podatki Eurostata se mu ne zdijo logični. »Objavljeni podatki za leto 2013 v delež recikliranih odpadkov štejejo troje: snovno izrabo (recikliranje v ožjem pomenu besede), kompostiranje in anaerobno fermentacijo. Po podatkih Eurostata ta delež v Sloveniji za leto 2013 znaša 42,7 odstotka in če delež primerjamo s podatki za leto 2012, upoštevajoč dejstvo, da količine ločeno zbranih odpadkov v Sloveniji naraščajo, dobimo kaj čudno in nelogično sliko – delež recikliranih odpadkov v Sloveniji je v primerjavi z letom poprej padel za pet odstotkov, namesto da bi se zvišal. Leta 2012 je bil namreč delež recikliranih in kompostiranih odpadkov 47-odstoten, pri čemer je Eurostat posebej obravnaval reciklirane in posebej kompostirane odpadke. Po deležu recikliranih je bila Slovenija z 42 odstotki takoj za Nemčijo in še vedno sem prepričan, da se po deležu recikliranih odpadkov (snovna izraba) Slovenija uvršča med najboljše države EU,« pravi Kramžar in dodaja, da bo Slovenija že v podatkih za leto 2014 na višjem mestu.

Nova zelena delovna mesta

»Smo na dobri poti. Pri ločenem zbiranju smo med najboljšimi, pri snovni izrabi tudi, manjka nam kompostiranje in anaerobna predelava. Oba deleža, ki manjkata, se bosta bistveno povečala z dokončanjem in začetkom obratovanja regijskih centrov za ravnanje z odpadki, tudi ljubljanskega. V podatkih za 2016 bomo gotovo med tremi najboljšimi državami,« je prepričan Kramžar.

V novem Rceru v Ljubljani, ki bo polno obratoval prihodnje leto, bo Snaga zaposlila 80 ljudi. »Zdaj strukturiramo potrebe za prihodnje leto. Ravno zaradi novih delovnih mest je zbornica komunalnega gospodarstva podprla evropski paket krožnega gospodarstva. V ločenem zbiranju, predelavi, preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in vsem drugem, kar spremlja koncept zero waste, je neprimerno več delovnih mest kot pri sežiganju odpadkov,« dodaja Kramžar.