Tiskane izdaje
Poleti, nekega dne, sem se sprehodila skozi center našega glavnega mesta. Neznan vzgib me je potegnil v eno izmed običajnih turističnih trgovinic. Poskusim se postaviti v »funkcijo« turistke: kaj mi bodo ponudili, v kaj bi me prepričali, da bi odnesla domov za spomin? Ponosna sem na vsa lectova srca, keramične rožnate lončke, lesene piščali, razmišljam. Na polici tik ob blagajni šopek slovenskih zastavic, poleg njih magnetki, kvazi smešni obeski za ključe in še kaj podobno kramastega. Ali to dejansko kdo kupi? Izvlečem zastavico in opazim nalepko Made in China. Še v tisti zelen zmajčkov zvarek naenkrat nisem bila več prepričana.
Velika večina plastične krame pride s Kitajske. Foto Jure Eržen/Delo
Se poslovim in se preselim nazaj na ulice. Drugače zaznam trume tam zunaj in sprehajanje mi naenkrat ni več všeč. Odbrzela sem do pisarne.
Turizem je v porastu, nedvomno, podiramo rekorde. Majhna pika na zemljevidu, ki je ne moreš opisati drugače kot zeleno in malo modro, je opažena. Bil je že čas. Slovenija je prva zelena destinacija na svetu! Smo ponosni, kajne?!
Smo postali tako zeleno opevani zaradi svetlo modrih rek, pogledov na ošiljene gore, zelenih jezer? Ali naših vloženih naporov? Smo se ob tem res pretegnili?
Oh, ko bi znali zares ceniti to našo naravo, ki nam daje neskončne možnosti za zdravo življenje, rekreacijo in turizem. Nekdo je pred kratkim rekel, če bi Slovenci postali drug do drugega takšni, kot smo do turistov, bi bil tukaj raj na zemlji. Ne samo zelena destinacija, dodajam. Nekaj torej zmanjka. Nekaj zmanjka nam samim.
Turist je kralj! Vedno več je teh kronanih v naši državi. Pa mi? Vemo, kam gremo? Kaj v turizmu hočemo? Kaj smemo zahtevat od turistov? Se jih bojimo? Je to, da želimo, da pospravijo za sabo, predrzno? Da dosledno ločeno odložijo odpadke v ustrezne koše, ukazovalno? Da se skozi doline zapeljejo s kolesi, čisto preveč domišljavo?
Pa jim ponujamo vse pogoje za to? Se sami tako obnašamo? Vsako leporečje in zaigranost sta slej ko prej razkrinkani. Če ne to, pa naslednje poletje.
Se bodo ti trendi obdržali? Ali vemo vsi, kaj moramo storiti, da se bodo gostje vračali, ne samo vrnili? In kaj, da se bodo vračali tisti najbolj zahtevni? Ker večina tako samo išče wifi, da objavi slike in ta večina bo z dobljeno kljukico tudi prva, ki se ne bo več vrnila.
Je lahko turistov tudi preveč? Foto Voranc Vogel/Delo
Se zavedamo škodljivosti množičnega turizma? Zakaj je celovito zeleno usmerjen usmerjen razvoj turizma edini sprejemljiv?
Bomo znali svoje destinacije ohranjati zelene? Nedotaknjene skrite kotičke ob rekah brez pločevink, prostrane gorske jase brez ovitkov sendvičev in plaže z majhnimi kamenčki brez milijard delčkov mikroplastike? Čist mestni zrak, nebeški okus vode s pipe? Za nas. Šele nato za druge.
Si predstavljate, da en dan spoznamo, da imamo res raj na zemlji?
Te misli so zgolj izpraševanje, z namenom, da z zdravo samokritiko najdemo več priložnosti za dvig kakovosti, obdržimo trdno in zdravo hrbtenico ter povemo kakšnemu Kitajcu: »Oprostite, tu govorimo zeleno!«
***
Eko blogi na Delo.si in v Zelenem Delu
Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.
Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznolikih področjih bodo predstavljali:
Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.
Luka Omladič, asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.
Dejan Savič je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.
Bojan Stojanovič dela na varstvu rek v WWF Adria.
Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.
Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.
Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnika o uporabi človeka.
In Borut Tavčar, novinar Dela.
