Tiskane izdaje
Ljubljana – Povprečna temperatura ozračja v Alpah se je v zadnjem stoletju in pol dvignila za skoraj dve stopinji Celzija, to je še enkrat več od temperaturnega povečanja na globalni ravni. Kaj se bo zgodilo z rastlinami in živalmi, ki že zdaj poseljujejo najvišje predele, kaj z ledeniki, ki se pospešeno talijo?
Na ta vprašanja poskušajo odgovoriti v Raziskovalnem centru Crea v Chamonixu, specializiranem za raziskovanje alpskih ekosistemov. Območje masiva Mont Blanc je idealno za spremljanje vpliva podnebnih sprememb v Alpah, ker se zaradi velikih višinskih razlik na majhni razdalji nahajajo tako raznovrstni ekosistemi, kot jih je drugače najti na razdalji 4000 kilometrov. »Da bi našli enako razporeditev vegetacijskih pasov drugje v Evropi, bi morali potovati do severnega tečaja. Iz Chamonixa do Aiguille du Midi pod vrhom Mont Blanca pa potrebujemo le 20 minut,« vzrok za izbor lokacije centra, ki smo ga pred kratkim obiskali, pojasnjuje Crejin sodelavec dr. Christophe Randin, sicer kurator v botaničnem vrtu v Lozani ter raziskovalec na švicarskem zveznem inštitutu za raziskovanje gozdov, snega in krajine WSL.
Crea izvaja dva programa, s katerima spremlja vpliv podnebnih sprememb v Alpah; za zdaj predvsem v francoskih in na Korziki, v bližnji prihodnosti pa bo aktivnosti razširila na švicarske in italijanske Alpe ter Pireneje. V okviru programa Phenoclim spremlja in napoveduje dogajanja v življenjskem ciklusu gorskih rastlin in živali ter meri vpliv podnebnih sprememb nanje. Temperaturo zraka in tal pod snežno odejo meri 60 klimatskih postaj.
Dodana vrednost programa je sodelovanje skoraj pet tisoč prostovoljcev. Ti zbirajo podatke, kot so začetek brstenja, cvetenja, prvi listi in spreminjanje barve listja za deset rastlinskih vrst v gorskem svetu ter podatke o času razmnoževanja in selitev za 12 vrst ptic in žabo sekuljo. V desetih letih, kolikor program traja, so obravnavali 30.000 opazovanj. Znanstveniki nato podatke obdelajo in uporabijo za napovedovanje prihodnjega razvoja ekosistema.
Kaskadni učinki segrevanja
Glavna kazalnika podnebnih sprememb v Alpah sta temperatura in debelina snežne odeje, oba se zelo hitro spreminjata. Temperatura ozračja v zahodnih Alpah se je v zadnjem stoletju povečala za 1,2 do dve stopinji Celzija, to je dva- do trikrat več od povprečne globalne otoplitve. »Višje ležeča območja se segrevajo hitreje, a še ne vemo, zakaj.« Povečuje se tudi hitrost poviševanja temperature. Na začetku stoletja se je poviševala za 0,2 stopinji na desetletje, danes že za pol stopinje. »Če bo tako tudi v prihodnje, bomo ob koncu stoletja v Alpah imeli za pet stopinj višjo povprečno temperaturo, to je najslabši scenarij v poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe,« opozarja Randin.
Največji poraženci segrevanja Alp bodo rastlinski specialisti, prilagojeni na ekstremne vremenske razmere. Mnogi se ne bodo sposobni tako hitro prilagoditi na višje temperature ali se preseliti višje, zato bodo pogostejša lokalna izumrtja. Ledeniška zlatica, denimo, zdaj uspeva na višini 2600 metrov. Konec stoletja bodo enake podnebne razmere na višini 3800 metrov, torej se bo morala pomakniti 1200 metrov navzgor. Seveda bo višje imela manj prostora za rast in več tekmecev, ki bodo bolje prilagojeni na toplejše podnebje. »Tu nastopi vprašanje za milijon dolarjev: Do kdaj se bodo rastline sposobne prilagajati?« postavi retorično vprašanje Randin.
Fenologija živali je precej kompleksnejša od fenologije rastlin, saj nanjo vplivajo še drugi dejavniki kot temperatura zraka. Začetek mrestenja žab je tako odvisen tudi od taljenja snega. Podatki Phenoclima kažejo, da se žabe v Alpah razmnožujejo mesec prej kot pred 25 leti. Ker je takrat večja možnost suše, je večje tudi tveganje za manjši razmnoževalni uspeh. Uspešnost vzgoje mladičev pri nekaterih vrstah ptic, ki gnezdijo v Alpah, pa je manjša zaradi neskladja med dostopnostjo hrane, denimo gosenic – te se izlegajo vse bolj zgodaj –, in datumom izleganja ptičjih mladičev. »Dobra novica pa je, da podatki s Korzike kažejo, da se ptice temu neskladju prilagodijo že v nekaj generacijah,« poskuša biti spodbuden Randin.
Dvigovanje drevesne meje
V okviru drugega programa Atlas du Mont Blanc pa Crea spremlja in napoveduje spremembe v razporeditvi vrst na območju Mont Blanca. Med letoma 1952 in 2006 se je površina gozda povečala za 60 odstotkov, najbolj v višjih legah, v nižjih legah in dolinah pa se je obseg gozdov zmanjšal zaradi urbanizacije. Podnebne spremembe so prispevale le petodstotni delež te spremembe, preostalo je posledica spremembe namembnosti zemljišč zaradi opuščanja kmetovanja na višjih območjih.
Raziskovalci pri Crei zdaj preučujejo, kako se rastline vedejo na meji med dvema ekosistemoma ali več različnimi, denimo subalpskim in alpskim. Pomagajo si z merjenjem letne vršne rasti smreke. Na švicarski gori Clochers d'Arpette so na višini 2800 metrov našli 1,5 metra visok borovec in izračunali, da na leto zrase za deset centimetrov. »To pomeni, da bo čez deset let zrasel na 2,5 metra. Zanima nas, ali obstaja povezava med hitrostjo rasti in temperaturnim segrevanjem,« pove Randin.
Izdelali so tudi simulacijo pomika drevesne meje na Mont Blancu v 21. stoletju. Danes je drevesa najti na višini 2250 metrov, leta 2030 bodo na višini 2700 metrov, leta 2050 pa že na 3500 metrih, kar je le še dober kilometer pod vrhom najvišje evropske gore. »Bo konec stoletja Mont Blanc zelen?« se sprašuje Christophe Randin.
Led se segreva
Podnebno segrevanje bo vplivalo tudi na ledenike na Mont Blancu. Če so ti še ogrožali hiše prapradedov prebivalcev Chamonixa, so danes daleč od poseljenih območij. Ledenik Bossons se je v letih 1818–2005 umaknil za 1,5 kilometra, vendar se je debelina ledu na njegovi najvišji točki zmanjšala za le tri metre. Vzrok so negativne povprečne temperature na tej višini, ki so nižje od temperature taljenja ledu, povrhu se na ledeniku nabira sneg, ki se preoblikuje v led. Toda znanstveniki tudi na teh višinah že zaznavajo segrevanje ledu. Temperatura ledu Bossonsa na globini 50 metrov se je obdobju 1994–2010 povečala za stopinjo in pol. Če se bo ozračje še naprej segrevalo, bo padlo več padavin v obliki dežja, kar bo negativno vplivalo na debelino ledeniškega ledu. S predvidevanjem, da se bo globalna temperatura povečala za štiri stopinje Celzija, pa bodo ledena območja na višinah 3500–4250 metrov dosegala temperature nad tališčem ledu. To bo pospešilo taljenje ledenikov in sčasoma njihovo izginotje, kar bo za seboj potegnilo nove katastrofe.
