Zeleno gospodarstvo postavljeno v ospredje

Ljubljana – Trajnostni razvoj je za predsednika vlade Mira Cerarja edina pot. Novi strateški dokumenti, ki jih predstavlja vlada, med njimi je tudi energetski koncept, pa zeleno gospodarstvo postavljajo v ospredje. Pri tem je povezovanje ključ do uspeha.

»Slovenija je ta teden prvič na dnevni red postavila evropski teden trajnostnega razvoja, povezovanje potencialov pa je odlična priložnost, da država krene na pot prehoda v zeleno gospodarstvo, ki je nizkoogljično, učinkovito z viri in družbeno odgovorno,« meni ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. V Sloveniji imamo kaj povezovati, so ugotavljali udeleženci posveta Povezovanje potencialov za trajnostno prihodnost.

Jožica Rejec, predsednica uprave Domela, je povedala, da so lastniki družbe zaposleni in nekdanji zaposleni, kar izvira še iz tradicije. Pred desetletji je Domel proizvajal žebljičke in podobno preproste izdelke, zdaj je 40 odstotkov njihovih izdelkov starih največ tri leta. Imajo več kupcev, s katerimi sodelujejo od šest do 40 let, neenehno pa je treba vlagati v inovativnost in zmanjšanje porabe energije in materialov. »Naši prezračevalni sistemi so prihranili že sto gigavatnih ur, vsaka nova generacija izdelkov zahteva manj materiala in manj energije,« pravi Rejčeva in dodaja, da je v podjetjih, kjer so lastniki zaposleni, veliko več komunikacije o strategijah in vsemu drugemu. »Dinamično je, vendar so že fizikalno taki sistemi najbolj stabilni,« se pošali Rejčeva.

Steklarna Hrastnik se je uvrstila med 35 najbolj inovativnih podjetij v Evropi. Podjetje je bilo tik pred tem, da zapre vrata, danes delajo štiriizmensko in 97 odstotkov proizvodnje izvozijo, tudi najzahtevnejšim kupcem. V vseživljenjsko izobraževanje je vključenih 456 delavcev, zaposleni imajo na voljo preventivne rekreacijske dejavnosti, bazen in savno, ustanovili so tudi športno društvo. Tako se je zmanjšalo število bolniških in poškodb. Ob ponedeljkih generalni direktor nameni dve uri za osebne pogovore z zaposlenimi, na vsaka dva meseca imajo tudi zbor delavcev. Kljub vsem vlaganjem v ljudi in okoljsko ustreznost so imeli lani 4,4 milijona evrov dobička, pred spremembami, leta 2009, pa pet milijonov izgube.

Center Srce Slovenije že 15 let ustvarja mreže ljudi in organizacij. Povezali so denimo kmetovalce, da lahko z lokalno pridelano hrano preskrbujejo vrtce in šole. Povezujejo tudi rokodelce, kar je preraslo na državno raven. Rupert Gole je župan Šentruperta, ki tudi sodi na območje centra Srce Slovenije. »Pod našimi kozolci smo 15 tujim novinarjem postregli z domačo hrano. Vsi so rekli, da je to izjemen luksuz,« pravi Gole in dodaja, da je treba širiti dobre prakse med občinami, da »vsaka zase ne izumlja tople vode«. Jože Kot je predstavil skupnost Polšnik, ki ima 800 prebivalcev, pa 80 društev in 50 prireditev na leto.

CAAP je platforma trajnostnega razvoja v Mariboru. V novem skupnem središču je prostor našlo 25 organizacij. Med njimi so Zadruga Dobrina, ki dostavlja hrano 32 šolam in vrtcem, Varuhi semen in tudi Urbani vrtovi. Noben od teh projektov ne bi preživel sam, meni Karolina Babič.