Zmanjšanje onesnaženja prinaša dobiček

Letošnja tema Svetovnega dneva voda so odpadne vode, ki bi jih lahko bistveno bolje uporabili.

Objavljeno
21. marec 2017 19.08
tre*DOM STAROSTNIKOV SLOVENSKA BISTRICA
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Tema leta 2017 so odpadne vode oziroma ozaveščanje o zmanjšanju količine odpadnih voda in njihovi ponovni uporabi. Ena od lahko dosegljivih rešitev je zbiranje odpadnih olj, ki v kanalizaciji povzročajo velike težave, med drugim so hrana glodalcev.

Svetovni dan voda 22. marca je generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) leta 1993 razglasila, da bi svetovno javnost opozorila na pomembnost vodnih virov in nujnost dobrega gospodarjenja z njimi. Tema leta 2017 so odpadne vode. Trajnostni razvojni cilj je »do leta 2030 izboljšati kakovost vode z zmanjšanjem onesnaževanja, preprečevanjem odmetavanja odpadkov ter omejitvijo izpustov nevarnih kemikalij in drugih snovi, z zmanjšanjem deleža neprečiščenih odpadnih voda za polovico ter precejšnjim povečanjem recikliranja in varne ponovne uporabe na svetovni ravni«. »Izkoriščanje odpadnih voda kot vira ponuja zelo veliko priložnosti,« pravijo na ministrstvu za okolje. Koristi za zdravje ljudi, gospodarski razvoj in okoljsko trajnost odtehtajo stroške gospodarjenja z odpadnimi vodami, ki daje nove poslovne priložnosti in ustvarja več zelenih delovnih mest.

Slovenija je razmeroma bogata z vodnimi viri, po količini se uvršča med bogate države. V Sloveniji se z leti povečuje delež obremenitve voda iz naselij.


»V Ljubljani v odtoke na leto odplaknemo 1300 ton odpadkov, kar negativno vpliva na procese odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter povzroča, da nevarne snovi prehajajo v okolje,« pravijo v javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija. Zato začenjajo kampanjo Stranišče ni smetišče. Ob svetovnem dnevu voda bodo ob 11. uri pred ljubljansko Mestno hišo postavili instalacijo, ki bo predstavljala tono odpadkov in kateri so tisti odpadki, ki najpogosteje končajo v kanalizaciji, čeprav tja ne sodijo.

Zbirati odpadno olje

Med temi odpadki so tudi odpadno jedilno olje in maščobe, en liter olja onesnaži milijon litrov pitne vode. V kanalizaciji pa povzroča veliko težav, maščoba se strdi v večcentimetrske plasti, kar povzroča zmanjšan pretok odpadne vode, maščoba se nabira tudi na črpališčih, je hrana za glodalce, ki si znajo narediti poti v kanalizacijo. Stroške plačamo z računi za odvajanje in čiščenje odpadne vode. »Vse komercialne kuhinje so dolžne zbirati in oddajati odpadno olje pooblaščenim družbam. Poleg tega morajo na iztokih iz kuhinj namestiti ustrezne lovilce maščob.

Dobimo dve vrsti odpadkov: ena je zbrano odpadno jedilno olje, za katero obstaja povpraševanje in je zanj mogoče dobiti več kot sto evrov za tono, druga pa je gošča iz lovilcev maščob, za katero mora gostinec plačati od 65 evrov za tono,« pravi Marjetka Levstek, predsednica društva za zaščito voda, ki dodaja, da stroški čiščenja zaradi večjih količin presežejo dobiček od prodaje olja. Prav zato ima veliko kuhinj urejene obvode lovilcev maščob. Rešitev je dejavnejši nadzor inšpektorjev in sodelovanje s komunalnimi podjetji, ki imajo kamere za pregled cevi.

Posnetek kamere v kanalu, rumena je maščoba. Foto Arhiv Vo-Ka

Po oceni vsak prebivalec Slovenije na leto pridela vsaj dva litra odpadnega olja, tako ga na leto konča 4000 kubičnih metrov. V Ljubljani ga je Snaga od gospodinjstev leta 2015 zbrala 17,5 tone, lani pa le 14,9 tone. »Potencial olja je zelo velik. Iz enega kubičnega metra blata čistilne naprave dobimo deset kubičnih metrov plina, iz katerega lahko proizvedemo elektriko in toploto. Iz kubičnega metra maščob pa nastane kar tisoč kubičnih metrov plina,« pravi Levstkova.

Dobre prakse zbiranja olja že obstajajo. Foto Blaž Močnik/Delo

Na vprašanje, ali bi pomagalo, če bi komunalna podjetja ljudem razdelila ustrezne kantice za zbiranje olja in poskrbela za reden odvoz, je Levstkova odgovorila, da je mariborska Snaga že razdelila kantice v enem od blokovskih naselij in ljudem za liter zbranega olja plačala po deset centov. Snagi je kljub temu ostal velik kupček denarja, saj proizvajalci biodizla za tono odpadnega jedilnega olja plačajo tudi po 400 evrov. Tako je lahko znižala račune za odvoz odpadkov.

Svet brez vode

Do leta 2040 bo skoraj 600 milijonov otrok živelo na območjih z zelo omejenimi vodnimi viri, opozarjajo v Unicefu. Poročilo ugotavlja, da se 36 držav že spopada z ekstremnim pomanjkanjem vode, kar pomeni, da potrebe močno presegajo obnovljive zaloge vode, ki so na voljo. Višje temperature, dviganje morske gladine, več poplav in sušnih obdobij ter taljenje ledu vplivajo na kakovost in razpoložljivost vode ter tudi na sanitarne sisteme. Zdaj 663 milijonov ljudi po svetu nima dostopa do ustreznih vodnih virov, 945 milijonov ljudi pa opravlja potrebo na prostem. Več kot 800 otrok, mlajših od pet let, vsak dan umre zaradi diareje, ki je posledica neustrezne kakovosti vode, sanitarij in higiene.

Voda je dejansko življenje. Foto Borut Tavčar/Delo