Zmanjševanje embalaže je dvorezen meč

Trgovine z izdelki brez embalaže se odpirajo po vsej Evropi. Kupimo le toliko, kolikor potrebujemo.

Tue, 09.02.2016, 15:00
Čim bolj kompaktna embalaža

 

V Mercatorju so na vprašanje, ali dobavitelje spodbujajo k manjši uporabi embalaže, odgovorili, da je že zaradi ekonomike prodajnega prostora dobro, da je tudi embalaža čim bolj kompaktna. Pridelovalcem sadja in zelenjave predlagajo pakiranja, ki so za kupce najbolj sprejemljiva. Pred nekaj leti so za manjše kmete razvili embalažo za manjše količine lokalnih pridelkov. Z uvedbo povratne embalaže predvsem za sadje in zelenjavo so poenostavili logistične procese in zmanjšali količine nepovratne embalaže. Uvedli so večja pakiranja in s tem manjšo porabo embalaže na kilogram ter izdelke z možnostjo ponovnega zapiranja.

Ljubljana – Slovenija bo poleti dobila prvo trgovino z nepakiranimi izdelki. Kupci bodo ponje prihajali z lastno embalažo, lahko pa jo bodo kupili v trgovini. Naprodaj bodo žita, suho sadje, začimbe, testenine, mila, olja, stročnice, riž, kava, kakav in drugi izdelki.

Projekt alternativnega nakupovalnega središča nastaja v sodelovanju Snage z Mestno občino Ljubljana, prvo evropsko prestolnico, ki je sprejela načrt Zero Waste.

Podoben format trgovin deluje že marsikje po Evropi, največ jih je v Španiji, Italiji, Nemčiji in Franciji. Njihov poslovni model včasih temelji na socialnem podjetništvu ali zadružništvu, ponudba pa običajno obsega lokalne izdelke, živila so pogosto pridelana ekološko, lahko tudi po načelih pravične trgovine.

Prvi nemški supermarket brez embalaže

Pomemben dejavnik je tudi prodajni prostor, ki ponuja manj odtujeno potrošniško izkušnjo, takšno, kakršne smo bili vajeni pred prihodom velikih supermarketov, spodbuja k povezovanju in je pogosto prizorišče različnih dogodkov in predavanj, ki sprožajo razmisleke o hrani in potrošništvu.

Poleg že uveljavljenih italijanske trgovske verige Effecorta v Milanu in Lucci ter španske verige Granel s trgovinami v Barceloni, Vicu in Eivissi odpirajo trgovine z izdelki brez embalaže po vsej Evropi. Original Unverpackt v berlinski četrti Kreuzberg je prvi nemški supermarket, ki prodaja izdelke brez embalaže. Ustanoviteljici Sara Wolf in Milena Glimbovski sta odprli zaradi »čedalje večjega povpraševanja po trajnostnih izdelkih in storitvah ter zahtev po alternativah potratnega ravnanja z viri. Kupec pri nas vzame le tisto, kar potrebuje. Radi bi omogočili drugačen način kupovanja, kjer je kupcu na voljo vse, kar potrebuje, seveda pa ni na voljo sto različnih vrst losjona za telo ali olivnega olja.«

V Berlinu delujeta tudi Unverpacks in socialna trgovina Biosphäre. Zadnja je sprva prodajala ekološka čistila brez embalaže, nato je ponudbo razširila na ekološka živila lokalnih proizvajalcev. Izdelki v njej imajo dve ceni; cenejši so namenjeni potrošnikom z nižjimi dohodki, s čimer olajšuje dostop do zdrave hrane, ki je vse bolj privilegij premožnejših. V Franciji nepakirane izdelke ponuja La Recharge v Bordeauxu, trgovina Jean Bouteille v Lillu in Parizu prodaja vse vrste tekočih izdelkov brez embalaže.

V Leger & Local pa prodajajo vse potrebno za ustanovitev trgovine brez embalaže. V avstrijski prestolnici so prvo trgovino z nepakiranimi živili odprli leta 2013, v Bruslju pa od konca leta 2014 deluje Almata, kjer ponujajo ekološke in lokalno pridelane izdelke brez embalaže.

Pakiranih izdelkov pa je vedno več

V Sloveniji smo pred dvema letoma »pridelali« več kot 200.000 ton odpadne embalaže, reciklirane je je bilo približno 138.000 ton ali 69 odstotkov. To je nekoliko nad evropskim povprečjem. Pakiranih izdelkov pa je vse več.

Marsikomu se toliko ovojev okoli hrane zdi potratno, strokovnjaki za embalažne materiale, med njimi dr. Gregor Radonjič, predstojnik Katedre za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, pa opuščanje embalaže vidijo kot izrazito dvorezen meč. »Marsikdaj o tej ideji razmišljajo tisti, ki embalažo vidijo ločeno od izdelka, in ne kot njen pomemben del v celotni dobavni verigi. Takšno odločitev je treba dobro pretehtati – vprašanje je, kdaj nastane več odpadkov: ali pri uporabi embalaže ali brez nje. Pri tem mislim na embalažne odpadke na eni strani in odpadke hrane na drugi.«

Za primer Radonjič navede analizo iz Velike Britanije, ki je pokazala, da v britanskih trgovinah zavržejo tudi do petino grozdja zaradi odpadanja grozdnih jagod s pecljev. »To količino bi lahko precej zmanjšali z uporabo nekajgramske vrečke. Seveda je jasno, da so marsikdaj živila pakirana v preveč embalaže, kot bi bilo nujno potrebno. Pri tem so velike možnosti za optimizacijo.« Je pa tudi pomembno, kako dolgo je neko živilo v poprečju na policah in ali je uporabljene preveč embalaže, kot bi je bilo resnično potrebno. Takšno razmišljanje podpira podatek, da povprečni prispevek energije za proizvodnjo embalaže v dobavni verigi hrane znaša le približno deset odstotkov. Največji delež rabe energije pomenita pridelava in priprava hrane. »Če proizvedemo živilo, ki ga ne potrošimo, ker je zaradi minimiziranja embalaže izgubilo svežino, barvo in okus, je njegov okoljski odtis večji, kot če povečamo količino uporabljene embalaže za kakšen odstotek,« povzame raziskovalka embalažnih materialov Marit Kvalvåg Pettersen z norveškega inštituta Nofima.

Prijavi sovražni govor