Tiskane izdaje
Ljubljana – Po operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov bodo javnofinančni stroški ukrepov do leta 2020 znašali dobro milijardo evrov, skoraj polovico tega denarja, ki bo prišel tudi iz evropskih skladov, pa naj bi vložili v prenovo stavb.
Od 1,019 milijarde evrov, denar je po zagotovilih ministrstva za okolje in prostor (MOP) že zagotovljen, bo 425 milijonov evrov namenjenih energetski obnovi stavb. Med 2014 in 2020 bo za doseganje ciljev treba delno ali celovito sanirati 16,8 milijona kvadratnih metrov stavbnih površin v stanovanjskem sektorju in šest milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin v nestanovanjskem sektorju. V stanovanjskem sektorju je predvideno, da bo s finančno podporo države izvedena tretjina obnov. Do leta 2020 obnovljene stavbe bodo pomenile 26 odstotkov površin stavb.
Z izvajanjem ukrepov se bo povečal delež naprav na obnovljive vire energije. Po predvidevanjih bodo v enodružinskih stavbah na novo namestili 46.500 kotlov na lesno biomaso, 38.900 toplotnih črpalk, 94.000 kvadratnih metrov sprejemnikov sončne energije in 21.000 toplotnih črpalk za pripravo tople sanitarne vode. Delež obnovljivih virov energije za ogrevanje in toplo vodo bo leta 2020 znašal 55 odstotkov, kar je pet odstotkov več kot leta 2012. To je tudi največja priložnost za povezavo zmanjšanja emisij z gospodarskimi priložnostmi, tako oživitvijo gradbeništva kot povečane rabe slovenskih gradbenih materialov.
Tanja Bogataj iz MOP je povedala, da bodo z javnim denarjem uvedli pogodbeništvo, v katerem lastniki obnovljenih stavb naložbo odplačujejo s prihranki goriv, to pa zmanjšuje uvoz. Poleg tega sanacija stavb zmanjšuje energetsko revščino, pripomore pa tudi k zmanjšanju drugih škodljivih snovi v zrak in povečuje bivalno udobje. Slovenija ima zelo ambiciozen cilj, da bo do leta 2020 imela 25 odstotkov obnovljivih virov v končni porabi energije. Zdaj je pri približno 20 odstotkih. Brez sprememb pri ogrevanju stavb in gorivih v prometu pa bo cilj zelo težko doseči.
Promet je težava
Promet bo najtrši oreh. Za ukrepe na tem področju bodo zagotovili 117 milijonov evrov, največjo povezavo s slovenskim gospodarstvom pa Nives Nared iz MOP vidi v električni mobilnosti. Emisije prometa se bodo do leta 2020 sicer še povečevale. Zdaj dosegajo polovico emisij sektorjev, ki ne sodijo v sistem trgovanja z emisijami, leta 2020 pa bo delež prometa že 53-odstoten. Razloga sta razpršena poselitev države in tranzit. Slovenija si je zaradi tranzita zagotovila nekaj odpustkov pri zmanjševanju emisij.
Na vprašanje Dela, ali ne bi mogli preusmeriti tovornjakov na železnico, ko bi ta bila ustrezno posodobljena, na MOP soglasno odgovarjajo, da bi to bilo kršenje evropskih pravil o prostem pretoku blaga. Poleg tega bi morale ustrezno železniško infrastrukturo zgraditi tudi druge države, ne le Slovenija. Na emisije prometa sicer noben ukrep ne deluje tako močno kot cene goriva. Če so te višje, tovornjakarji kupujejo gorivo drugje.
Za odpadke, predvsem preprečevanje odlaganja bioloških odpadkov in emisij metana, bo namenjenih deset milijonov evrov. Za sonaravno kmetijstvo bodo priskrbeli 57 milijonov evrov, za nove razvojne in inovativne projekte pa 355 milijonov evrov.
Po besedah Bogatajeve je ključno povezovanje, zdaj je Slovenija preveč sektorsko razdeljena. »Ključno je, da pridejo ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v nacionalno razvojno strategijo, ključno je, da to upoštevajo tudi občine in se povezujejo za razvoj,« je dejala Tanja Bogataj, ki tudi meni, da bi te vsebine morale postati pomembnejše. »Druge države imajo ambasadorje, direktorate, celo ministrstva za podnebne spremembe. Bolj razvite države tudi ukrepe izvajajo bolje od nas,« je dodala.
Med ukrepi v operativnem programu je tudi odprava škodljivih subvencij in zelena davčna reforma, v kateri se povečujejo okoljski davki, drugi pa se zmanjšujejo. Vlada se bo po napovedih že danes odločila, kaj bo z okoljskimi dajatvami za energetsko intenzivna podjetja.
Uspešnost podnebnega vrha v Parizu kočljiva
V Limi se je pred tednom dni končal 20. podnebni vrh, kjer so sprejeli sklep, da bodo države svoje zaveze za zmanjšanje emisij poslale v prvem četrtletju 2015. Potem bodo znotraj Združenih narodov ocenili, ali so te zaveze dovolj, da se planet ne bi segrel za več kot dve stopinji Celzija. »Če ne bo tako, bodo pogajanja v Parizu še težja,« je povedal Zoran Kus iz MOP. Rezultate 21. podnebnega vrha v Parizu lahko zamaja tudi dejstvo, da v Limi niso sprejeli sklepa, da morajo svoje zaveze poslati vse države, ampak le tiste, ki so zmožne.
Zaradi svoje geografske lege je Slovenija v EU med najranljivejšimi državami zaradi podnebnih sprememb. »To se kaže v vse pogostejših ekstremnih pojavih, kot so poplave, suše in spremembe podnebnih vzorcev,« poudarja Bogatajeva. EU se je sicer že zavezala, da bo s članicami izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 1990 zmanjšala za najmanj 40 odstotkov. Obveznosti po državah članicah še niso porazdelili, to se bo zgodilo prihodnje leto ali šele po Parizu. Slovenija je sicer že dosegla, da bodo tudi v prihodnje upoštevali tranzitno lego in ponore.
