Tiskane izdaje
Britanski politični ekonomist in komentator je strokovnjak za globalna in evropska ekonomska vprašanja, migracije, globalizacijo in zahodno gospodarsko krizo. Neodvisni svetovalec nekdanjega predsednika evropske komisije Joséja Manuela Barrosa je tudi gostujoči predavatelj na ugledni London School of Economics, kjer je doštudiral. Svoje misli je zapisal v več kritiško dobro ocenjenih delih. Na prihodnost po izglasovanem brexitu in izvolitvi Donalda Trumpa ne zre z optimizmom.
Britanska premierka Theresa May je bila v zadnjih dneh zelo odločna. Po več kot 40 letih članstva bo Velika Britanija dokončno zapustila EU. Kako boleč bo izhod?
Škodo bo utrpelo tako britansko kot evropsko gospodarstvo. Izstop bo vplival na regulacijo migracij in nas oviral pri blagovni izmenjavi, ker ne bo več enotnega trga, čeprav izvoz v EU znaša skoraj polovico britanske trgovine. Cena izstopa bo visoka, vprašanje pa je, kako hiter bo. V primeru zavlačevanja bo v desetletju država revnejša, prav tako Unija, a državljani tega ne bodo opazili. Če se bo zgodil čez noč, bodo razmere bolj dramatične.
Kaj to pomeni v številkah?
Če bo Velika Britanija čez dve leti popolnoma izstopila iz enotnega carinskega sistema in enotnega trga, brez dogovora za vmesni čas tranzicije, bodo stroški visoki, saj se podjetja ne bodo imela časa prilagajati. V nasprotnem primeru bodo nižji, a vseeno opazni. Nekateri jih ocenjujejo na tri odstotke našega BDP, strošek nadziranega na njegov dvakratnik.
Kako bodo brexit čutili državljani v vsakdanjem življenju?
Ga že. Vrednost funta je padla za petino, inflacija se je z ničle povzpela na 1,6 odstotka, kar je šele začetek. Sčasoma bodo plače, ki se usklajujejo z inflacijo, nižje. Sedeže nekaterih podjetij bodo premestili, zato bodo mnogi izgubili službo. Gospodarske krize za zdaj ni na vidiku, ni pa izključena. Tudi podporniki brexita bodo razočarani. Konservativna vlada se ne bo lotila politik, ki bi jim spremenila življenje na bolje.
Vzrok za brexit (in Trumpov uspeh) je, da so šle stvari, odkar nas je prizadela kriza, v napačno smer. Politiki so ves čas zatrjevali, naj ohranimo status quo, saj sta alternativi – brexit in Trump – preveč grozni. A za mnoge je tudi status quo grozljiv, zato potrebujemo alternativo.
Kaj so na levici naredili narobe?
Pred in po krizi so delovali podobno kot na desnici – podpirali so globalizacijo, a jo malo obdavčili. Strinjali so se z idejo, da moramo varčevati. Večina ljudi zato ne vidi razlike med obema poloma. Levosredinske stranke vodijo metropolitanski, univerzitetno izobraženi liberalci, ki ne zastopajo delavskega razreda. Med prvimi in drugimi je razlika tudi v doživljanju migracij, saj delavski razred meni, da ogrožajo življenjski standard in njihovo identiteto. Delavci zato iščejo druge predstavnike.
Kaj se je zgodilo z vzhodno Evropo? Članice nekdanjega sovjetskega bloka so bile dolgo proevropske.
Madžarska in Poljska igrata nevarno igro. Vse prednosti unije in liberalnega reda jemljeta za samoumevne, prejemata evropski denar, istočasno pa napadata EU. Zanje je takšen negativec kot Sovjetska zveza. Sprejemata možnost, da njuni državljani delajo v tujini, obratno pa se jim zdi grozljivo. Vedeta se najstniško – delata lahko vse, ampak zanju bo kljub temu poskrbljeno. Sistem lahko razpade, saj se druge države tega lahko naveličajo. Nenadoma se lahko znajdemo v enakem položaju, v kakršnem je bila Evropa med vojnama.
Kakšen bo svet z novim ameriškim predsednikom?
Eden od vzrokov, zakaj so ZDA uspešnejše od drugih držav, je v moči njihovih političnih in ekonomskih institucij, ki spoštujejo pravo. Toda Američani so zdaj izvolili nekoga, ki je problematičen in vsepovprek grozi. Po novem živimo v svetu, kjer je možnost konflikta precej večja, kot je bila, naj bo to v vzhodni Aziji ali Evropi. Če bosta Trump in Putin sklenila dogovor, bo to škodilo Evropi in nenadoma se bo vsaka država, ki je bila članica Varševskega pakta, zbala, da lahko spet pade pod vladavino Kremlja.
Obstaja možnost, da bo Evropa postala kot Madžarska, ki z nacionalistično vlado tepta osnovne svoboščine, pravo, pravice političnih in etničnih manjšin. To ne pomeni nujno, da se vračamo v čas tridesetih let dvajsetega stoletja, vendar se stanje lahko zelo poslabša. Politični, ekonomski red, globalno povezan sistem lahko propade, v negotovosti je demokracija, liberalne vrednote prav tako.
Kakšna naj bo torej nova liberalna paradigma?
Pogoj zanjo so ekonomske reforme, ki bodo zagotovile močnejšo in bolj pravično porazdeljeno gospodarsko rast. Potrebujemo tudi politične reforme z novimi obrazi, večjo odprtostjo, transparentnostjo, manj korupcije in priznavanjem napak. Ne moremo le reči, da so Trump, Le Penova, Farage grozni – kar so – ampak moramo reči tudi, da zanje potrebujemo pozitivno alternativo.
Evropa je temu najbliže s francoskim neodvisnim predsedniškim kandidatom Emmanuelom Macronom, ki po svežini, mladosti in optimizmu spominja na kanadskega premiera Justina Trudeauja. Toda če se uvrsti v drugi krog, bo težko zmagal. Favorit za zmago je ekonomski liberalec François Fillon. Država je na nevarni poti – predlagal je, denimo, ukinitev 500.000 delovnih mest v javnem sektorju, kar je lahko upravičeno ali ne, vendar tega mnogi ne podpirajo. Zato obstaja tveganje, da bodo levosredinski volivci v drugem krogu obkrožili Le Penovo.
Mnogi so po brexitu in Trumpu prestrašeni. Je tudi vas strah?
Novi svet je strašen. Dejstvo, da Trump lahko povzroči jedrsko vojno, ker se ne zna brzdati, je alarmantno. Prav tako strašljivo je, da se bolj kot z voditelji EU razume s Putinom, ki svoje nasprotnike ubija, sosednje države pa napada. Mnogi so jezni na politični razred, ki je nesposoben odgovoriti na vse večje nagibanje Evrope k voditeljem, kot je Trump. Pomembno je, da se zbudimo, nehamo biti uslužni in se začnemo boriti.
