Tiskane izdaje
Černač, kot je zapisano na spletni strani SDS, meni, da je »vladi Alenke Bratušek to uspelo tudi zato, ker se je Slovenska demokratska stranka obnašala drugače kot prej Jankovićeva stranka, ki je leto dni ovirala sprejem najpomembnejših ukrepov. V tem obdobju je bilo sprejeto fiskalno pravilo, paket privatizacije, slaba banka, kar vse je predlagala pred letom dni že Janševa vlada, nadaljevali pa so se tudi ostali projekti, ki so bili zastavljeni še v času Janševe vlade.«
Po njegovih besedah gredo novi ukrepi vlade Alenke Bratušek »v smer povečanja davčnih obremenitev: bistveno višji DDV, večkratno povečanje davka na nepremičnine in ostalih dajatev, dodeljevanje državnih sredstev brez ustreznih kriterijev in zavarovanj podjetjem.«
Ti ukrepi po njegovem mnenju »povečujejo davčne obremenitve, dušijo gospodarsko rast in s tem otežujejo izhod iz kriznih razmer.« Černač meni tudi, da se je »v teh treh mesecih tudi dokončno pokazalo, da so bile t.i. "ljudske vstaje" politično podprte, njihov edini cilj pa je bil zrušitev Janševe vlade.«
PS: Največji dosežek sprememba ustave
Danes sicer mineva sto dni vlade Alenke Bratušek. V največji vladni stranki PS ocenjujejo, da so se z izvolitvijo nove vlade razmere v Sloveniji umirile. »Po 100 dneh lahko ponovno govorimo o politični stabilnosti RS, ki je temeljni pogoj za učinkovito reševanje vprašanj povezanih zlasti z gospodarsko krizo,« je izpostavil vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer.
Med dosežki v PS navajajo spremembe ustave, čeprav so morali tudi v PS v tem pogledu popustiti in preprečevanje propadanja delovnih mest in podjetij, denimo v primerih podjetij SVEA in Cimos. Pomembno simbolno sporočilo je po njihovi oceni vrnitev samostojnosti kulturnemu resorju.
Glede koalicije ocenjuje, da se zaupanje med partnerji kljub nekaterim različnim pogledom krepi, za kar zasluge pripisuje predvsem premierki Alenki Bratušek. Glede nadaljnjega dela pa izpostavljajo predvsem privatizacijo.
SD: Koalicija je trdna, ker stranke iz nje nimajo kam iti
Privatizaciji so sicer nasprotovali tudi v koalicijski SD. A koalicija po mnenju predsednika SD Igorja Lukšiča ostaja trdna zato, »ker stranke pravzaprav iz koalicije nimajo kam iti.«
Tudi sicer je po Lukšičevem mnenju glavni uspeh aktualne vlade, da je Sloveniji pridobila kredibilnost na mednarodnih finančnih trgih in uspela prepričati ključne akterje v EU in finančnih institucijah, da je Slovenija sposobna sama rešiti svoje probleme.
DL: Vlada ne razdvaja in vliva zaupanje
V DL so po besedah vodje njene poslanske skupine Riharda Branislja z do zdaj opravljenim delom vlade zadovoljni. Po njegovih besedah je dokazala, da lahko zagotovi stabilno financiranje države, tik pred sprejetjem je sodna reforma, uspel ji je tudi dogovor s sindikati javnega sektorja ter oblikovanje programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa.
Posebej je zadovoljen, ker je to vlada, ki ne straši in ne razdvaja ter vliva zaupanje. Na očitke SDS, da je vlada do zdaj le prevzemala ukrepe prejšnje vlade in predlagala bolj malo svojih ukrepov, pa odgovarja, da je to do neke mere razumljivo in da je v prvih 100 dneh smiselno, da vlada povzame vse dobre ukrepe predhodnice. V DL tudi čutijo, da so v vladi enakopraven partner.
Desus: Vlada je preprečila nižanje pokojnin
Tudi prvak Desus Karl Erjavec šteje za uspeh, da je zaradi drugačne retorike vlade prišlo do pomiritve demonstracij. Sicer pa ocenjuje, da je glede na pričakovanja mednarodne in domače javnosti zdajšnja vlada v prvih 100 dneh naredila veliko. Med dosežki predsednik DeSUS izpostavlja vnos fiskalnega pravila v ustavo, spremembe referendumske ureditve, dogovor s sindikati javnega sektorja, uskladitev rebalansa v koaliciji in določitev paketa podjetij, v katerih bo država prodala svoj delež.
Glede DeSUS v vladi pa si Erjavec šteje kot velik uspeh to, da je preprečila namere po znižanju pokojnin. Če dogovora namreč ne bi bilo, bi to po njegovih ocenah lahko peljalo k politični krizi.
SLS: Pomanjkanje koncepta
Po mnenju predsednika SLS Franca Bogoviča pa je prvih 100 dni vlade zaznamovalo predvsem pomanjkanje koncepta, ki ga vlada po njegovi oceni ne premore niti danes. Slednje se po njegovih besedah kaže v tem, da je so nekatere stranke, ki so članice vlade, najprej nasprotovale sprejetju fiskalnega pravila, nato pa so v DZ glasovale zanj. Ocenjuje tudi, da je vlada bolj ali manj povzela ukrepe, ki jih je pripravila prejšnja vlada in so jim nekatere zdajšnje stranke koalicije takrat ostro napadale.
Svoj prvi kritičen trenutek bo vlada po njegovi oceni doživela v začetku novembra, ko bo morala Bruslju poročati, kako uresničuje program stabilnosti, ki ga je predložila EU. Bogovič namreč ocenjuje, da ga ne uresničuje tako, kot se je zavezala.
NSi: Edina razlika so davki
Tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin pa pravi, da se je morala vlada »po začetnih lepih besedah in velikih napovedih soočiti z kruto realnostjo.« Po 100 dneh njenega dela pa ocenjuje, da nadaljuje s ključnimi ukrepi prejšnje vlade.
Edina razlika, ki jo Tonin vidi med prejšnjo in sedanjo vlado je ta, da je prejšnja »vlada poskušala neskladje med prihodki in dohodki urejati z zmanjševanjem odhodkov v javnem sektorju, ta vlada pa poskuša vrzel zapolniti z novimi davki.«
GZS: Vlada naj ne obremenjuje gospodarstva, ampak naj ga razbremeni.
»Vlada v nasprotju z zavezami v koalicijski pogodbi dodatno obremenjuje gospodarstvo, ki je v zadnjih štirih kriznih letih že izgubilo več kot 90.000 delovnih mest. Poleg višjega davka na dodano vrednost napoveduje nove obremenitve. Resda je vsaj začasno umaknila krizni davek, toda zdi se, da zdaj uvaja krizne davke in krizne prispevke na mala vrata:
- ministrstvo za zdravje želi povečati prilive od prispevkov za zdravstveno zavarovanje v zdravstveno blagajno;
- ministrstvo za finance napoveduje uvedbo davka na nepremičnine;
- z rebalansom je vzela sredstva za podporo podjetništvu, konkurenčnosti, razvoju turizma, spodbujanju tujih investicij, razvoju kadrov v gospodarstvu in tehnološkim razvojnim projektom, pa tudi sredstva za investicije v infrastrukturo.«
