Sanacija bolnišnic po receptu ministric

S 136 milijoni evrov pokritih 80 odstotkov izgub, a šele po revizijah. Tajnikar: Bolnišnice ne morejo zdraviti bolnikov, če ZZZS tega ne plača.

pet, 08.09.2017, 11:51; spremenjen: 20:17

Ljubljana − Vseh petnajst bolnišnic, ki so bile konec lanskega leta v izgubi, lahko dobi enkratno finančno injekcijo, a morajo pred tem pripraviti sanacijske programe in iti skozi revizijske postopke, piše v intervencijskem zakonu, ki ga je danes potrdila vlada in gre zdaj v parlament. Za sanacijo bo na voljo 136 milijonov evrov.

Državni proračun bo pokril 80 odstotkov izgub bolnišnic s konca lanskega leta. Za rešitev bolnišnic bo potreben rebalans proračuna, saj predvidenih sredstev za to v njem ni, je povedala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman. Sedanje uprave bolnišnic se bodo preimenovale v sanacijske, pripraviti bodo morale sanacijske programe. V bolnišnice bodo prišli sedemčlanski sanacijski odbori, ki bodo posvetovalni organi ministrice za zdravje, je povedala resorna ministrica Milojka Kolar Celarc. Bedeli bodo nad izvajanjem sanacijskih programov in ministrici lahko predlagali tudi zamenjavo vodstva javnega zavoda. Delo sanacijskih odborov bo financiral proračun, zvišanje plač direktorjem po zadnji različici zakona pa ni več predvideno. Revizije, potrebne pred finančno injekcijo, morajo bolnišnice opraviti najpozneje do konca maja 2018; šele po tem bodo dobile denar.

Dodatna ukrepa za sanacijo sta odpis neplačanih terjatev združevanja amortizacije, ki jih bolnišnice dolgujejo ministrstvu in spremenjeni plačilni roki (60 namesto 30 dni).


Milojka Kolar Celarc z zakonom ni povsem zadovoljna, saj bi zdravstvo potrebovalo več denarja. Foto: Jure Eržen/Delo

Sanirati je treba cene zdravstvenih storitev

V združenju zdravstvenih zavodov podpirajo odločitev za dodatni denar, saj se bo likvidnost bolnišnic izboljšala, a brez drugih ukrepov bodo zelo kmalu spet v težavah. »Največja težava so nerealne, prenizke cene zdravstvenih storitev. Mi se borimo za to, da bi vlada spoštovala lastne zakone,« meni Metod Mezek, predsednik združenja zdravstvenih zavodov.

Bolnišnice so imele lani 165 milijonov evrov kumulativnih izgub, v prvi polovici letošnjega leta pa že 150 milijonov evrov novih izgub. Intervencijski zakon predpisuje, da morajo pripraviti sanacijski program z analizo stanja in načrtom ukrepov za obvladovanje stroškov. Bo delovalo?

»Televizija ustvarja iluzijo, da je mogoče enormno znižati materialne stroške v bolnišnicah. To ni mogoče, zlasti ne s centralizacijo razpisov in ne v takšni organizaciji zavodov, kot jo imamo,« je dejal prof. dr. Maks Tajnikar z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

»Za izgube v bolnišnicah so trije temeljni vzroki: cene zdravstvenih storitev so prenizke, plače so se povišale, ZZZS pa ne plača zdravljenja vseh pacientov, ki jih v bolnišnicah opravijo. Bolnišnice ne morejo zdraviti bolnikov, ki jim ZZZS tega zdravljenja ne plača,« je dejal. Vse navedeno je nesprejemljivo. »Mnoge bolnišnice so v stečajnem stanju, insolventne. V takih razmerah, z bremenom zapadlih obveznosti za vratom, se ne morejo več pogajati z dobavitelji za nižje cene. V svetu se veliko razpravlja o javnih razpisih. Vse bolj se uveljavlja mnenje, da ti niso dober način za zniževanje cen,« je povedal Tajnikar.

Bolnišnice ne potrebujejo sanacije, pač pa sistem

Edino, pri čemer bi lahko znižali stroške, je cena dela. »V vsaki bolnišnici bi se morali vprašati, ali so res potrebne vse nadure in dežurstva. Če bi znižali plače za pet odstotkov, bi izgube izginile. Bolnišnice bi lahko razvijale tudi tržne programe, saj imajo zmogljivosti, kader in povpraševanje bolnikov. Osebje bi moralo biti za to seveda posebej plačano,« meni. A možnosti, da bi brez sistemskih sprememb bolnišnice poslovale brez izgub, so zelo omejene, je dejal. »Bolnišnice ne potrebujejo sanacije, sanirani morajo biti cene, splošni dogovor, zdravstvena politika. Niti genialno pameten direktor v okviru obstoječega sistema ne more rešiti bolnišnice,« je prepričan dr. Tajnikar.

Tomaž Gantar: Potrebni denar in reformni ukrepi

»Vsekakor je treba zagotoviti dodaten denar za bolnišnice, pisanje sanacijskih programov in uvajanje sanacijskih uprav pa je popoln nesmisel,« je prepričan Tomaž Gantar, nekoč minister za zdravje, zdaj poslanec Desusa in predsednik odbora za zdravstvo.

»Glavni vzroki za izgube so sistemske narave. Vsa ta sanacija bo izkoriščena za strahovlado v bolnišnicah, prinesla pa ne bo nič. Direktorji ne morejo vplivati na nič: pri nabavah imajo zvezane roke, saj se posredništva ne da odpraviti, plače zaposlenim določajo drugi, tudi na količino programov za zdravljenje nimajo vpliva. Lani so se sprostili varčevalni ukrepi glede plač v vrednosti 32 milijonov evrov, s Fidesom so bili podpisani standardi in normativi, kar tudi zahteva dodatne zaposlitve, torej povišanje stroškov. A so cene zdravstvenih storitev na ravni iz leta 2014. Sanacija je možna samo tako, da omejijo zdravljenje bolnikov. Ni čarobne palice. Brez pravih reformnih ukrepov v bolnišnicah ne more biti drugače, kot je zdaj,« meni Gantar.

Ministrica: Naredili bomo vse za zvišanje cen

Ali ministrica Milojka Kolar Celarc pričakuje omejitev zdravljenja pacientov? »Bolnišnice nikoli ne bodo odklonile bolnikov, ki bodo potrkali na njihova vrata,« je odgovorila. Po njenih besedah je od sanacije pričakovati predvsem spremembe v organizaciji, da bi bilo tudi drugod podobno kot v Izoli, kjer CT dela od jutra do večera, kjer so čakalne dobe odpravili in kjer ni več čakanja v čakalnicah.

Ministrica, ki je intervencijski zakon pripravila, sicer ni v celoti zadovoljna z njim, saj bi zdravstvo potrebovalo še več denarja. Tudi s cenami zdravstvenih storitev se bo začela ukvarjati. »Vlada je sprejela še dodaten sklep, da bova z ministrico za finance do 15. novembra pripravili predlog za zvišanje cen. Naredili bomo vse, da zagotovimo primerne cene zdravstvenih storitev,« je napovedala. Ukvarjati se namerava tudi s centraliziranimi javnimi naročili in standardizacijo medicinskih tehničnih artiklov. Kot dober primer je navedla standardizacijo žilnih opornic (stentov). A takih artiklov je v zdravstvu okoli 80.000. Standardizacija je obsežno delo: »Druge države so se s standardi ukvarjale od pet do deset let,« je povedala. Naklonjena je centraliziranim razpisom: »Skupno naročilo standardizirane opreme za urgentne centre je prineslo tri milijone evrov prihrankov.«

Glavni reformni zakon, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je napovedala do konca meseca.

Prijavi sovražni govor