50 let študija novinarstva: Mediji s(m)o narodov razum, spomin in vest

Ljubljana – »Dobra zgodba vedno zmaga,« je pred 50 leti zapisal dr. France Vreg, profesor, brez katerega danes ne bi praznovali petdesetletnice študija novinarstva na Fakulteti za družbene vede in v Sloveniji sploh. Zaslužni profesor je bil tisti, ki je ustanovil novinarsko katedro in utemeljil študij novinarstva.

»V Nemčiji so me kolegi pogosto spraševali, kje sem študirala, ker sem po njihovem mnenju veliko vedela in znala. In sem ponosno govorila o FSPN ... « Tako Manca Košir, predstojnica novinarske katedre v letih 1990/91, opisuje svojo izkušnjo med doktorskim študijem v Münchnu v zborniku, ki so ga izdali člani katedre ob obletnici študija.

Še danes velja za enega najbolj kakovostnih, prav zaradi specifik njegovega ustroja, prepletanja znanstvenega in aplikativnega pristopa, ki so ga dodelali v zadnjih letih. In to ne le na območju nekdanje Jugoslavije, kot je veljalo nekoč, ampak tudi širše. Lani je iz novinarstva diplomiralo 47 študentov, v zadnjih dvanajstih letih pa jih je največ novinarsko diplomo prejelo v letih 2010 in 2011, ko jih je študij uspešno zaključilo 73. Leto 2013 je zaznamovalo tudi krčenje razpisanih mest za novinarski študij. Čeprav se jih na to smer prijavi tudi dvakrat več od števila prostih mest, so vpis skrčili za dvajset odstotkov.

Praksa ne more nadomestiti izobrazbe

Prvi novinarski program je leta 1963 zasnoval že omenjeni France Vreg, ko je ustanovil tudi katedro za novinarstvo. To je bila prva visokošolska institucija za izobraževanje novinarjev v Jugoslaviji. Tedaj niso bili povsem gotovi, kje študij oblikovati: ali na pravni ali na filozofski fakulteti ali na Visoki šoli za politične vede, predhodnici današnje FDV. Tam je nato program dobil »domovanje« in v študijskem letu 1964/1965 se je začel izvajati prvi letnik »novinarske smeri«; tega leta se je Visoka šola za politične vede tudi preimenovala v Visoko šolo za sociologijo, politične vede in novinarstvo.

Vreg, ki je bil do leta 1973 predstojnik novinarske katedre, je bil vztrajen zagovornik univerzitetnega študija novinarstva, rekoč, da učenje ob praksi ne more nadomestiti znanj, ki jih novinar pridobiti z izobrazbo, saj mu ta nudijo trdna oporišča za njegovo delo. A Vreg ni bil zgolj teoretik: imel je izjemno novinarsko kariero! Med drugo svetovno vojno je bil ustanovitelj in urednik Partizanskega dnevnika, pozneje zunanjepolitični urednik Ljubljanske pravice, dopisnik iz Prage, Dunaja in Londona, urednik Borbe in strokovne revije Novinar.

Pomanjkanje kredibilnosti in kritičnosti

Vreg je leta 2007 preminil; v zborniku pa so ob tej priložnosti objavili pogovor dr. Marka Milosavljevića, ki ga je nekaj let pred tem opravil z njim. V njem, tako kot sicer, poudarja potrebo po avtonomnosti medijev in novinarjev. Zakaj? »Množična občila so – podobno kakor univerza in znanost – kulturna institucija naroda, so narodov razum, spomin ter vest. Zato morajo braniti svojo avtonomnost.« In kako je, nedolgo tega, starosta slovenskega novinarstva, ocenil današnje novinarstvo? »Pomanjkljivosti so na področju kredibilnosti, nadarjenosti pri upovedovanju novinarskih besedil, kritičnosti in seveda strokovne kompleksnosti pri ocenjevanju ter analizi dogodkov in dogajanj. Novinarstvo pa je v marsičem preplavil senzacionalizem.«

***

Med 150 
na svetu

Na področju komunikologije in medijskih študijev, ki jih poučujejo na Fakulteti za družbene vede, se je Univerza v Ljubljani uvrstila med 150 najboljših univerz na svetu. Na področju družbenih ved pa se univerza uvršča na 378. mesto na svetu. Raziskava je zajemala 3002 univerzi na svetu in jih razvršča v lestvico 689 najboljših. Gre z uvrstitev na lestvici QS.