Tiskane izdaje
Ljubljana - O dodatnih pooblastilih vojski, da bi ta lahko pomagala policiji pri obvladovanju migrantov na meji, so poslanci odločali uro pred polnočjo. Pesimistične napovedi o glasovanju šele proti jutru se torej niso uresničile.
Po potrditvi dopolnila, ki ga je predlagala SDS, da bo vlada državnemu zboru o posledicah poslanske odločitve po treh mesecih poročala, je za dodatne pristojnosti in vojsko na meji glasovalo 69 poslancev, pet jih je bilo proti.
Dodatna pooblastila je vlada predlagala, ker, kot je že prejšnji teden pojasnil državni sekretar Andrej Špenga, pričakujejo, da bodo v prihodnjih mesecih v državo migranti skušali vstopiti »izven mejnih prehodov, čez zeleno mejo, nasilno, morda tudi s pomočjo hrvaških varnostnih organov«.
Notranje ministrstvo: Štirih načrtov ni
Sklep o vojakih na meji, za katerega jo moralo po lanski spremembi zakona o obrambi glasovati dve tretjini poslancev, je bil - kot smo napovedali že čez dan - gladko potrjen. Ob vladnih strankah sta takšno odločitev podprli obe desni opozicijski stranki: SDS in NSi. Proti je bila med strankami le ZL, ki združuje šest poslancev..
Pred odločanjem o vojski na meji so poslanci od 14 ure na zahtevo komisije za nadzor obveščevalnih služb razpravljali o štirih vladnih scenarijih odzivov na begunsko krizo. Da ima vlada štiri scenarije, je zatrdil zunanji minister Karl Erjavec (Desus) v oddaji Tarča javne televizije.
Pojasnila, kakšni so ti scenariji, je od vlade v komisiji za nadzor obveščevalnih služb zahteval Franc Trček (ZL). A so iz notranjega ministrstva pojasnjevanje zavrnili.Predstavnikov notranjega ministrstva in policije na pogovor s poslanci za zaprtimi vrati, da bi pojasnili te načrte, sploh ni bilo.
Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih služb Branko Grims (SDS) je zato javno protestiral in povedal, da bodo zahtevali pojasnila vlade pred celotnim zborom. Iz notranjega ministrstva so na proteste odgovorili, da Erjavčevi štirje načrti, o katerih je nameravala govoriti komisija, ne obstajala, da je pa vlada sprejela stopnjevalne ukrepe, ki jih bo aktivirala, ko bodo za to izpolnjeni pogoji.
Erjavec: Štirje scenariji so
»Gradivo je zaupne narave, zato tudi ukrepi niso bili javno predstavljeni. Obravnava tega dokumenta presega pristojnost komisije za nadzor obveščevalnih služb v odnosu do policije kot varnostne službe, saj gradivo ne obravnava nadzorovanih ukrepov policije,« so javnosti iz notranjega ministrstva pojasnili, zakaj jih ni bilo v državni zbor.
Erjavec je v državnem zboru tudi danes vztrajal, da štirje scenariji, o katerih je javno govoril, vendarle obstajajo in da jih vlada tudi že izvaja. Eden od njih je, je dejal Erjavec, da bo državni zbor ponoči sprejel odločitev o dodatnih pooblastil vojski.
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar Erjavcu ni ugovarjala o obstoju štirih scenarijev, jih pa ni dodatno pojasnjevala ali kakorkoli predstavila.
Je pa večkrat ponovila, da namerava država drastično omejiti vstopanja migrantov v državo le na tiste, ki res bežijo iz vojnih območij.
Število migrantov, kot prikazujemo grafično, se je v zadnjih dnevih, kar je Avstrija že napovedala veliko ostrejše omejitve, zelo znižalo. Glede na manjše število migrantov se je delež zavrnitev na meji z Avstrijo, ki v absolutnih številkah še ni visok, povečal. So pa te zavritve zdaj drugačne vrste, ker zavrnjenih migrantov sosednja država v drugo več ne sprejema.
Z miško je mogoče priklicati podrobnejše dnevne številke v prikazani grafiki.
