Tiskane izdaje
Ljubljana – Informacije, da Alenka Trop Skaza po slabem mesecu na položaju ministrice za zdravje resno razmišlja o odstopu, na vladi uradno niso komentirali. So pa naši viri potrdili, da »potekajo pogovori o tem, kako bo na delo ministrstva vplivalo dejstvo, da je podjetje soproga ministrice sklepalo posle s prejemniki javnih sredstev«.
Po neuradnih informacijah si vrh vlade sicer ne želi menjave na čelu enega najtežjih resorjev. Po odstopu Tomaža Gantarja je, kot je znano, Alenka Bratušek kar tri mesece iskala njegovo naslednico, saj je bilo kandidatov, ki bi bili pripravljeni sprejeti »vroči stol« na ministrstvu za zdravje, zelo malo.
Toda kljub temu se v vladnem vrhu očitno pripravljajo tudi na »načrt B«. Več virov je namreč potrdilo, da so se odposlanci Bratuškove že zanimali, kdo bi bil pripravljen prevzeti položaj, če bi ministrica res odstopila. Ministrica na vprašanje o odstopu danes ni odgovorila.
Administrativno urejanje zdravstva vodi v kaos
Medtem pa so danes na urgenci UKC štirje najodgovornejši zdravniki za obravnavo poškodovancev – strokovni direktor UKC prof. dr. Sergej Hojker, strokovni direktor kirurgije prof. dr. Matjaž Veselko, predstojnik oddelka za travmatologijo prof. dr. Matej Cimerman in vodja travmatološke urgence Anže Kristan – začeli biti plat zvona.
V velikih težavah so zaradi administrativnih vladnih ukrepov in prostorske stiske. Številni bolniki zato čakajo na urgenci tudi sedem, osem ali celo devet ur, preden pridejo do zdravnika. »Pogoji, v katerih čakajo bolniki, so nemogoči, nehumani in nevarni,« so dan prej v peticiji ministrici za zdravje sporočili zaposleni.
Zdravniki so zagotovili, da oskrba najtežjih poškodovancev ni ogrožena, katastrofalne pa so razmere, v katerih čakajo vsi drugi, medtem pa se njihovo zdravstveno stanje lahko poslabša.
Neznosne razmere so nastale zato, ker UKC zaradi Zujfa ne more samostojno podaljšati pogodb zaposlenim. Sleherno zaposlitev mora dovoliti resorni minister, zdaj pa po zakonu o izvrševanju proračuna ni mogoča nobena zaposlitev, dokler ni sprejet in od ministra potrjen finančni načrt ustanove. Na kirurški urgenci je zato od 1. februarja šest sobnih zdravnikov manj.
Na urgenci UKC morajo po novem v eni ambulanti z enim zdravnikom, madicinsko sestro in tehnikom sprejeti tudi 150 poškodovanih dnevno, vsa poškodbena urgenca skupaj pa oskrbi celo do 300 poškodovanih na dan, medtem ko so v 90. letih sprejeli na kak posebno težaven dan največ 200 poškodovancev.
Prav zdaj je sezona poškodb na vrhuncu, saj intenzivno poteka čiščenje gozdov zaradi žleda, ljudje še smučajo, hkrati pa so zaradi toplega vremena na cesti že motoristi - vsi po vrsti kandidati za najtežje poškodbe. K temu je treba dodati še okoli 25 nujnih primerov na dan, ki pridejo na poškodbeno urgenco zaradi zaprtja urgentne ambulante in operacijskih dvoran za abdominalno kirurgijo v bolnišnici Petra Držaja v Šiški, smo izvedeli na današnji tiskovni konferenci vodstva UKC, kirurške klinike in njene urgence. Kljub temu so na urgenci zmogli obvladati stanje, dokler niso 1. februarja zaradi administrativnih ovir ostali brez šestih od devetih sobnih zdravnikov.
Nevzdržno stanje
»Stanje postane okoli 17. ali 18. ure nevzdržno. Povsod so vozički, postelje, nemogoče se je prebiti skozi hodnike. Poškodovane razvrščamo glede na težo poškodbe. Najtežji dobijo oskrbo takoj, lažje poškodovani morajo počakati. Zaradi predolgega čakanja pacienti izgubljajo potrpljenje, pogosti so konflikti. Za osebje je to izredno naporno. Prihaja vrhunec sezone poškodb in to nas zelo skrbi,« je dejal prof. dr. Matjaž Veselko, strokovni direktor kirurške klinike.
»Če je nekdo uvrščen v skupino, kjer naj bi prišel do zdravnika v 120 minutah, a v resnici čaka več, se mu lahko zdravstveno stanje poslabša. Tako postane bolj nujen. Kljub maksimalnemu trudu, ki ga vlagamo zaposleni v oskrbo poškodovancev, se lahko v takšnih razmerah kaj zgodi,« je povedal vodja urgence, zdravnik Anže Kristan.
Prof. dr. Matej Cimerman, predstojnik oddelka za travmatologijo, je povedal, da ima Slovenija zelo dober avstrijski organizacijski model oskrbe poškodovanih, kakršnega ima tudi Nemčija, del Švice, Hrvaška, Madžarska. To pomeni, da imajo direkten dostop do urgence brez napotnice vsi poškodovani, tako tisti, ki pridejo le zaradi otekline in potrebujejo nasvet o obkladkih in prijazno besedo, kot motorist, kateremu rešuje življenje hkrati šest kirurgov.
»Smo z ramo ob rami z najboljšimi evropskimi kirurgi«
»Urgenca ima odprta vrata za vse poškodovane 24 ur na dan 365 dni v letu. Smo med največjimi klinikami v EU in na svetu. Na leto oskrbimo okoli 70.000 poškodovanih,« je povedal. Za primerjavo je navedel kirurško kliniko v Innsbrucku, kjer oskrbijo manj poškodovancev, a imajo zaposlenih 50 kirurgov, v UKC pa 29, zraven pa še okoli 10 sobnih zdravnikov, tukaj pa so ostali le s tremi. »Zelo me skrbi prihodnost. Danes smo z ramo ob rami z najboljšimi evropskimi kirurgi. Če ne bomo prenašali znanja na mlade zdravnike in če ne bo razvoja, bomo čez deset let najslabši. Ne moremo prerazporediti sobnih zdravnikov z drugih oddelkov na travmatologijo. Na travmatologiji so mladi zdravniki, ki jih to delo zanima, s poškodovanci so dan in noč. Rezerve ni,« je pojasnil prof. Cimerman.
»Nadnujna« nova urgenca
Velika težava urgence v Ljubljani je tudi dejstvo, da je zdaj del gradbišča, saj gradijo ob njej novo urgenco (diagnostično-terapevtski center), za katero pa ni denarja. »Dokončanje nove urgence v Ljubljani je 'nadnujno'. V njej bodo nove operacijske dvorane. Pred 12 leti smo ugotovili, da je obstoječa urgenca nesprejemljiva,« je spomnil prof. Cimerman.
»Pogoji dela na urgenci so katastrofalni. Načrti za novo urgenco so bili dokončani leta 2012, letos pa je na voljo le 1,8 milijona evrov za pripravo gradbišča. Kdaj bo gradnja končana, se ne ve,« je apeliral na vlado, ki gradi zdaj deset novih urgenc po vsej državi, za ljubljansko pa ne najde denarja, ugotavlja strokovni direktor UKC prof. dr. Sergej Hojker.
Bolj kot vse drugo pa ga skrbi kadrovska stiska in nesamostojnost pri odločanju v bolnišnicah, torej tudi v UKC. »Izšla je uredba, ki določa, da moramo zmanjšati število zaposlenih za odstotek, tudi če nekatera mesta niso bila zasedena. Birokratski odnos do zdravstva je nevzdržen. Čutimo ga na vseh oddelkih. Danes imamo tiskovno zaradi urgence, jutri bo zaradi intenzivne prve pomoči, potem zaradi hematologije in nevrologije. V Sloveniji se bomo morali odločiti, kakšno zdravstvo hočemo. Da se pogovarjamo le o korupciji, ne pelje nikamor. Vedno lahko v vseh poklicih najdemo koga s prsti v marmeladi. Toda s tem ne bomo rešili financiranja zdravstva. Kakovost je odvisna od deleža BDP, ki ga namenjamo za zdravstvo. Izgradnja nove urgence je odvisna izključno od denarja. Črn scenarij lahko pričakujemo tudi v Onkološkem inštitutu, če se bodo zadeve spreminjale med gradnjo. To je ena od norosti,« je bil kritičen strokovni direktor UKC Sergej Hojker.
