Tiskane izdaje
Kakšen je bil nadzor nad novo šempetrsko urgenco, v kateri je zaradi napačno zvezanih cevi po nepotrebnem umrl poškodovanec, smo poskušali izvedeti iz prve roke – od nadzornega podjetja Elita i.b. iz Sežane. V Sloveniji je sicer 7000 nadzornikov z licenco. Kdo so to in kakšna znanja imajo?
Licence, ki jih podeljuje Inženirske zbornice Slovenije, so bodisi za projektiranje bodisi za vodenje obrtniško-gradbenih del. Obe licenci pa ustrezata tudi za nadzor nad projektom, je povedala Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice Slovenije (IZS).
Zahtevani pogoji za nadzornike zahtevnejših objektov, kot so bolnišnice, je višja strokovna šola (dve leti po srednji šoli) in deset let delovnih izkušenj, ali izobrazba prve bolonjske stopnje (tri leta po srednji šoli) in sedem let izkušenj, ali druga bolonjska stopnja in pet let izkušenj.
Do trije odvzemi licenc letno
Med nadzorniki je približno 3000 gradbenih inženirjev, 1500 elektro- in strojnih inženirjev, pa inženirji rudarstva, geodezije, geotehnologije in tehnologi. Za pridobitev licence opravljajo izpit iz področja gradbene in prostorske zakonodaje, standardizacije, tehniških predpisov, predpisov varstva in zdravja pri delu in na gradbiščih ter izvedejo praktično nalogo poznavanja investicijskega procesa.
Napake nadzornikov niso redke. Zbornica dobi na leto več kot 50 pritožb, nad 25 do 30 člani izvedejo disciplinski postopek. Sankcija zaradi strokovne napake je lahko opomin, denarna kazen ali začasni odvzem licence (do pet let). Vsako leto odvzamejo dve ali tri licence. Da zbornica začne postopek, potrebuje prijavo, je povedala sogovornica. V primeru šempetrske urgence bi jo lahko vložili bolnišnica, investitor, inšpektor ali policija.
»V državi opažamo pomanjkanje znanja pri investitorjih, ki niso niti gradbeniki niti arhitekti. Zato prihaja do velike možnosti napak,« je dejala Barbara Škraba Flis. Ali pozna konkreten primer napake v novogoriški urgenci? Kako bi morali delati nadzorniki?
»Podlaga za nadzor je zakon o graditvi objektov in ustrezni podzakonski akti. Sicer pa posebnega pravilnika ali protokola za pregled ni. Nadzorniki so usposobljeni za samostojno delo. O konkretni napaki poznam premalo podatkov, da bi lahko rekla, za kaj je šlo. A nadzor bi moral ugotoviti, ali je v pravi cevi pravi plin,« je dejala. Kdo in na kak način nosi odgovornost za napako? »Podjetje, ki je angažiralo nadzornika, odgovarja za škodo na poslu,« pravi Škraba Flisova. Nadzornik pa, kot smo že zapisali, zaradi napake disciplinsko odgovarja na zbornici. V drugačnem položaju sta projektant in vodja del; za svoje delo odgovarjata tudi odškodninsko.
Pregledajo le desetino vsega
Tlačni preizkus cevi bi moral narediti tudi izvajalec, pri čemer bi ugotovil, ali je v cevi pravi plin ali ne, je dejal Dejan Papež, direktor Združenja za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije. »Projektant ima nalogo, da pridobi gradbeno dovoljenje, izvajalca in nadzornika v teku gradnje. Nadzor je nato izveden še pred tehničnim prevzemom in uporabnim dovoljenjem. »Če je objekt velik, nadzornik ne pregleda vsega, ampak bo verjel izvajalcu, ki bo dal izjavo, da je vse v redu. Če bi bilo luči tisoč, bi jim sam preizkusil morda deset odstotkov, za druge pa bi se podpisal izvajalec,« je navedel konkretno. Menil je, da nadzorniki vedo, kaj morajo pregledati v kakšnem objektu, očitno pa v šempeterski bolnišnici tega niso naredili.
Elita prvič v bolnišnici?
Na spletni strani podjetja Elita i. b., ki ga je najelo ministrstvo za zdravje za nadzor nad obrtniško-gradbenimi deli v novi urgenci šempetrske bolnišnice, je navedena množica raznih objektov, ki jih je podjetje nadziralo, a med njimi ni nobene bolnišnice. Vse kaže, da je bila šempetrska urgenca prvi zahtevnejši objekt na področju zdravstva. Opravljali smo izključno gradbeni nadzor, trdijo v Eliti in zato ne moremo biti odgovorni za napačni priklop medicinskih aparatov. Medicinska oprema in priklop medicinskih aparatov na obstoječe inštalacije niso bili predmet pogodbe o izvajanju gradbenega nadzora podjetja Elita, še pojasnjujejo.
Elita i.b. je po podatkih Supervizorja prejela od leta 2003 do danes 2,895 milijona evrov iz javnih virov, največ iz ministrstva za obrambo (640 tisoč evrov), od ministrstva za zdravje pa vsega skupaj 16.037 evrov. Z Ivom Blaževičem, direktorjem nismo uspeli vzpostaviti stika.
Komisiji za tehnični pregled, ki jo je imenovala Upravna enota Nova Gorica, je bila predana vsa dokumentacija o zanesljivosti objekta, prav tako dokazila glede pravilne namestitve medicinskih plinov, so zapisali na ministrstvu. Na tehnični pregled urgentnega centra v Šempetru je prišlo – kot na vse tehnične preglede – precej ljudi: izvedenci posameznih strok, imenovani od upravne enote, vsi nadzorniki, predstavniki naročnika, uporabnika in izvajalca. Ugotovljene so bile določene tehnične pomanjkljivosti, a so bile v rokih odpravljene, sporočajo z ministrstva. Nato je bilo izdano uporabno dovoljenje in izvedena primopredaja objekta.
Standardno za vso državo
Celotno naložbo desetih urgentnih centrov je vodilo ministrstvo za zdravje. Imenovalo je projektni svet, v katerem so bili tudi anesteziolog, kirurg, internist in drugi strokovnjaki, med njimi vodje urgentnih centrov. Svet je potrdil enotno metodologijo oblikovanja urgentnih centrov in enotno metodologijo nameščanja medicinske in ostale opreme na podlagi mednarodnih standardov in izkušenj. Oprema se lahko prilagaja različnim epidemiološkim razmeram. V vseh vitalnih prostorih, na primer v prostorih za reanimacijo je oprema razporejena v vseh centrih enako. V reanimacijski prostor sodi prenosni defibrilator, zunanji pacing, kombinacija stacionarnegha in mobilnega ventilatorja, digitalni stropni rentgen, transportni ultra zvok, merilec pretoka kisika, aparat za zunanjo masažo srca, prenosni monitor za spremljanje življenjskih funkcij in druge naprave.
Anestezijski aparati so obvezni del operacijske dvorane, saj se praviloma operacije ne izvajajo v reanimacijskem prostoru, sporočajo z ministrstva. Med kupljenimi aparaturami je tudi anestezijski aparat, ki ima tudi funkcijo samodejne prepoznavnosti prisotnosti, vrste in mešanic vrst hlapnih anestetikov v dihalni zmesi in prenosni oksimetri. vse navedeno je kupilo ministrstvo z javnim razpisom. Enotna metodologija zagotavlja prebivalcem Slovenije enak standard obravnave, sporočajo z ministrstva.
